Priročnik za izpit za polnjenje nabojev - Tulci

5. TULCI

Osnovni sestavni del vsakega modernega naboja za kratkocevno in dolgocevno ročno orožje predstavlja tulec. Izdelan je izključno iz medenine  (zlitina bakra in cinka). Združuje vse komponente naboja (netilko, smodniško polnitev in izstrelek). To je primarna naloga, ni pa edina. Medenina je kot zlitina Cu in Zn v primernem razmerju z dodatki nekaterih drugih elementov, elastični material, ki ga je možno plastično oblikovati s sodobnimi stroji in tehnološkimi postopki v tulce. Lastnost elastičnosti je osnovnega pomena pri razvoju strela ker tulec zaradi pritiska naleže na stene ležišča naboja v orožju  in s tem prepreči  pretok  vročih plinov nazaj , torej zatesni cev. Po upadu pritiska smodniških plinov se material rahlo skrči, kar omogoči izvlek tulca iz  ležišča. V cenovni strukturi naboja je tulec najdražji element in edini, ki ostane v rokah strelca in ga je možno pod določenimi pogoji ponovno uporabiti v industriji ali za ponovno polnjenje.

Pogojeno z različnimi vrstami ročnega orožja so v uporabi tulci različnih oblik. K obliki tulca največ prispeva oblika telesa in oblika  dna.

Poimenovanje delov tulca:

• zadek tulca z oznakami                    
• dno tulca
• ležišče netilke
• rob ali žleb
• vžigalni kanal
• telo tulca
• smodniški prostor
• rama
• vrat
• ustje

Oblike tulcev:

• cilindrična z robom
• cilindrična z žlebom
• polrobna z žlebom
• stekleničasta z robom
• stekleničasta z žlebom
• opasana z ojačitvijo z žlebom
• konična z žlebom
• odstavljena (zmanjšana v dnu) z žlebom

Vsak del tulca ima svojo nalogo, ki si jih bomo pobliže ogledali.

ZADEK TULCA je okrogla naležna površina, ki se nasloni na zaklep orožja. V to dno je izdelano ležišče netilke. Na obrobju – kolobarju se nahajajo oznake naboja. Običajno gre za leto izdelave, serijo, kratico proizvajalca, tip in kaliber. Z njimi se identificira naboj, kar pa je včasih težko,ker gre tudi za kodirane oznake proizvajalcev pretežno pri vojaških nabojih. Vsi našteti podatki nikakor nimajo prostora na omenjenem kolobarju. Od proizvajalca je odvisno katere oznake ali podatke bo odtisnil.

Nekaj vzorcev oznak: 

ZADEK TULCA skupaj z robom ustja pri cilindričnih nabojih, z ramo pri stekleničastih nabojih, robom pasu pri opasanih nabojih in s konusom pri koničnih nabojih  - tvorijo zelo pomembno kategorijo in sicer največjo dopustno odmaknjenost čela zaklepa orožja od zadka tulca. Dopustna toleranca znaša 0,10 do največ 0,30 mm ter je za vsako vrsto orožja posebej določena. S tem se preprečuje ohlapnost naboja v ležišču, prevelikim raztezkom tulcev in s tem poklin materiala oz ohišja tulca, kar bi posledično povzročilo netesnenje naboja v ležišču in pretok vročih smodniških plinov nazaj.  Orožja kjer zasledimo tak pojav moramo nujno prekontrolirati pri pooblaščenemu puškarju, saj gre za našo varnost.

ČELNA ZRAČNOST  predstavlja režo med dnom tulca in čelom glave zaklepa kadar se tulec nahaja v ležišču in je ležišče zapahnjeno z zaklepom. To režo, ki naj bi bila čim manjša, pa vendar brez nje ni nobeno orožje zaradi izdelavnih proizvodnih toleranc municije in orožij se tvori na različne načine.  Predvsem gre tu za naležne površine tulca ko ta nalega s svojim čelnim robom, ramo ali robom ojačenega dna (ameriški magnum naboji) na ležišče tulca v cevi. Pričujoča skica bo najbolj zgovorno prikazala to stanje.

DNO TULCA  - s tem je mišljen zadnji masivni in notranji del, ki ga različni proizvajalci različno oblikujejo saj ni tehnično normiran. Te razlike imajo za posledico različen volumen smodniškega prostora in s tem različno težo, količino porabljenega materiala. Volumen smodniškega prostora ima velik vpliv na pritisk plinov pri zgorevanju smodnika in ga bomo obravnavali posebej pod pojmom GOSTOTA POLNITVE.

LEŽIŠČE NETILKE često imenovan tudi zvonček, Ležišče netilke ima eno od dveh možnih oblik, glede na to za katero vrsto netilk je izdelano BOXER ali BERDAN. Medtem ko je pri Boxer netilkah nakovalce njen sestavni del, imajo tulci za Berdan netilke nakovalce izdelano v ležišču netilke.

Na skici je vsakemu tipu ležišča prikazana pripadajoča netilka:

Dimenzije ležišča netilke so po premeru in globini prilagojene netilkam ter jim nudijo tesen prileg in naslon.
 
VŽIGALNI KANAL tvori povezavo med netilko in smodniškim prostorom oziroma smodniško polnitvijo. Tulci za Boxer netilke imajo v središču – centru  izdelan vžigalni kanal. Pri tulcih za Berdan netilke se nakovalce nahaja v centru, zato sta dve luknjici kot vžigalni kanal nameščeni bočno ob nakovalcu. Po vžigalnem kanalu se plamen z netilke prenese v smodniški prostor kjer vžge smodniško polnitev. To je enako vidno na predhodni sliki.

ROB ali ŽLEB Naboj je prilagojen določeni vrsti orožja in njegovemu zaklepu. Omogoča izvleči naboj ali tulec iz ležišča naboja v orožju.

TELO TULCA in SMODNIŠKI PROSTOR  -   GOSTOTA POLNITVE
Omenili smo že , da zadek tulca sam ali pa v povezavi z obliko tulca zagotavlja  zračnost/ režo med čelom zaklepa . Oglejte si skico ČELNA ZRAČNOST.

Telo tulca shranjuje smodniško polnitev in drži izstrelek – kroglo. Debelina njegove stene se
od  dna proti ustju tanjša, obenem pa je trdota materiala zaradi termične obdelave posebno od rame  proti vratu oz. ustju, manjša. Mehkejši material ob razvoju strela pod pritiskom smodniških plinov boljše naleže na ležišče tulca v cevi orožja in s tem zagotavlja tudi boljše tesnjenje.
Kadar tulce večkrat uporabimo za ponovno polnjenje, se pri mehanskem oblikovanju, ko tulcu s kalibriranjem vračamo prvotno obliko , se struktura materiala prične spreminjati in narašča trdota, zmanjšuje pa se elastičnost. S povečanjem trdote  se povečuje tudi krhkost. To sčasoma pripelje do poklin, ki preprečijo tesnjenje tulca vsled česar lahko pride do nevarnega udara smodniških plinov nazaj. Smodniški plini imajo ob izgorevanju temperaturo preko 2000 stopinj Celzija ; zato si ni težko predstaviti posledic za strelca.
Takšne tulce, ki so kjerkoli napočeni ali deformirani v območju netilke oz. je sedež netilke zelo ohlapen, moramo takoj zavreči. Še boljše je, če jih dokončno deformiramo z udarcem kladiva ali stiskanjem v primežu.. Tako se izognemo možnosti , da bi prišlo do nehotene zamenjave.

Kot smo že omenili smodniški prostor ta predstavlja volumen v katerega pride smodniška polnitev. Razmerje med  tem volumnom in volumnom smodnika  (medprostor med zrni smodnika, ki je tudi  lahko različen glede na njegovo geometrijo/obliko, se ne šteje za volumen smodnika) predstavlja tako imenovano GOSTOTO POLNITVE.

Popoln izkoristek, oziroma razmerje 1,00 pomeni, da sta volumen tulca in smodnika enaka.Mišljeno je,da pride  dno krogle do smodnika. Če vzamemo volumen tulca kot nespremenljivko, je variabilna količina smodnik. Podpolnitev imamo takrat kadar je razmerje  smodnika manjše , običajno 0,70 – 0,80 večinoma pri lovskih nabojih. Nadpolnitev je razmerje nad 1,00 (Npr. 1,10 – 1,20) in pride izjemoma v poštev le pri pištolskem strelivu. Nadpolnitev zahteva skrajno previdnost, še boljše pa če se ji izognemo.
Poznamo tudi podpolnitve, ko gre za  dodatno reducirane količine smodniških polnitev, ki so enako nevarne, saj prihaja do še nepojasnjenega fenomena, iznenadnega, enormnega povečanja tlaka ki povzroči  uničenje orožja.(Imenujejo ga sekundarni učinek)

GOSTOTA POLNITVE vpliva pri izgorevanju na višino nastajajočega pritiska (tlaka), ki ne sme presegati dovoljenih vrednosti.
Na gostoto polnitve pa ne vpliva samo količina smodniške polnitve, pozorni moramo biti  na volumen tulca, ki varira lahko zaradi različno oblikovane notranjosti in dna tulca, seveda pa tudi teža tulca. Pod predpostavko, da gre za isto specifično težo materiala in , da so zunanje mere tulcev normirane in izdelane v okviru predpisanih toleranc, lahko trdimo, da imajo težji tulci manjši volumen, lažji pa večjega.
Razpoložljivi volumen spreminja tudi globina vstavljenega izstrelka – krogle.

Tabela prikazuje spremembo v mm3 za 1 mm razlike globine vstavljene krogle za nekaj značilnih kalibrov:

Konkretni volumen tulca je možno ugotoviti s tehtanjem in ugotavljanjem razlike med težo praznega tulca in težo napolnjenega tulca z vodo. Iz tega so nadalje izračunljive procentualne spremembe volumna glede na globino vstavljene krogle.


Empirično so ugotovili da povzroči:

- sprememba volumna tulca za                                             +  10 o/o

-spremembo hitrosti izstrelka na ustju cevi orožja   V o       -     3 o/o
- spremembo  pritiska    P  max                                             -   13 o/o