Priročnik za izpit za polnjenje nabojev - Eksplozivi in smodniki s katerimi se polni strelivo

2. EKSPLOZIVI IN SMODNIKI S KATERIMI SE POLNI STRELIVO

To so snovi, ki po svojih lastnostih spadajo v veliko družino eksplozivnih snovi, naj bodo to kemijske spojine ali pa zmesi.
Neka snov se uvršča v to skupino, če ima določene lastnosti in to:

• vsebovati mora gorljive substance in spojine kisika potrebnega za zgorevanje
• zgorevanje se mora odvijati z veliko hitrostjo
• pri zgorevanju se mora sproščati toplota in
• nastajati morajo plini

Avtorji strokovne literature s tega področja delijo eksplozivne snovi po različnih kriterijih in to kot npr.:

• razstreliva - brizantni eksplozivi
  (hitrost detonacije do  ca 9.000 m/s)  
  •  primarna inicialna, ki ob stiku s plamenom ali iskro takoj detonirajo in so zelo občutljiva na udarce in trenje
  •  sekundarna, ki se ob stiku s plamenom vžgejo in relativno mirno zgorevajo, pod vplivom detonacije  pa tudi sama detonirajo. Po namenu jih razvrščajo v vojaška in gospodarska
•  smodniki - potisni eksplozivi
  (hitrost zgorevanja ca 200 do 400 m/s) 
  • uporabljajo se kot pogonsko sredstvo za izstreljevanje izstrelkov  iz cevi ali potiskanje raketnih izstrelkov. Njihovo zgorevanje je relativno počasno in se imenuje  DEFLAGRACIJA
• pirotehnične  zmesi
  • le te imajo lahko vse zgoraj omenjene lastnosti vendar se uporabljajo zaradi zvočnih in svetlobnih efektov

Pri polnjenju krogelnih nabojev se bomo srečevali z inicialnimi eksplozivi in sredstvi med katere spadajo netilke, ter s smodniki, ki služijo kot pogonsko sredstvo za izstreljevanje izstrelkov iz cevi.

Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (ZEPI) pa razvršča v tretjem členu eksplozive v 6 podrazredov:

1. snovi in predmeti, ki lahko povzročijo eksplozijo v masi (eksplozija v masi je eksplozija, ki se praktično v trenutku razširi na ves tovor);
2.  snovi in predmeti, ki lahko pri eksploziji tvorijo drobce, vendar ne morejo povzročiti eksplozije v masi;
3. snovi in predmeti, ki lahko povzročijo požar, nevarnost za nastanek drobcev ali udarnega vala pa je majhna in ne morejo povzročiti eksplozije v masi. Te snovi so:
   • tiste, katerih izgorevanje povzroča znatno toplotno sevanje, ali
   • tiste, ki zgorevajo druga za drugo, pri čemer nastaja šibek udarni val ali manjši drobci ali oboje;
4. snovi in predmeti, ki ob požaru med prevozom pomenijo majhno nevarnost. Vplivi so omejeni na tovor. Ob eksploziji naj ne bi nastali večji delci z daljšim dometom. Zunanji plamen ne sme povzročiti trenutne eksplozije celotne vsebine tovora;
5.  izredno neobčutljive snovi, ki sicer lahko povzročijo eksplozijo v masi, vendar so tako neobčutljive, da je zelo majhna verjetnost vžiga ali prehoda gorenja v detonacijo pri običajnih prevoznih razmerah. Najmanjša zahteva za te snovi je, da pri preizkusu zunanjega gorenja ne smejo eksplodirati;
6.  izredno neobčutljivi predmeti, pri katerih ne more priti do eksplozije v masi. Ti predmeti vsebujejo le izredno neobčutljive detonirajoče snovi, verjetnost, da bi prišlo do nepredvidenega vžiga ali razširitve ognja, pa je zanemarljiva.