Strelni daljnogled 4. del

Osvetlitev namerilnega križa

Zelo velik napredek na področju strelnih daljnogledov je prinesla možnost osvetlitve namerilnega križa. Za lov v mraku so namreč nekdaj bili potrebni zelo debeli namerilni križi, ki jih je bilo mogoče razlikovati od tarče tudi v popolnem mraku. Takšni namerilni križi so ob dnevni svetlobi zelo okorni za natančne strele na daljše razdalje, saj pokrivajo zelo velik del tarče. Tehnologija osvetlitve namerilnega križa pa je to za vedno spremenila, saj je z osvetlitvijo mogoče videti še tako tanek križ tudi v popolnem mraku.

Do danes so različni izdelovalci razvili več tehnologij osvetlitve križa, a so se za lovsko uporabo izkazali kot najbolj primerni tisti namerilni križi, ki imajo osvetljeno samo majhno piko (ali križec) v sredini namerilnega križa. Zelo pomembno je tudi, da je osvetlitev mogoče nastaviti na zelo majhno moč. V primeru, da je osvetljen večji del križa ali da je nastavitev osvetlitve premočna, se oko osredotoči na osvetljeno piko in ne na tarčo merjenja v ozadju. Osvetlitev namerilnega križa v širokokotnih strelnih daljnogledih je lahko nekoliko drugačna in sicer mora omogočati dovolj svetlo nastavitev, da je osvetljeno točko mogoče jasno videti tudi na najbolj svetli podlagi kot je sneg ali svetlo nebo. Za zelo koristne so se v zadnjem času tudi izkazali »pametni« sistemi, ki osvetlitev namerilnega križa ugasnejo po daljši neaktivnosti ali ob pokončnem položaju strelnega daljnogleda (npr. ob odloženi puški v omari) in tako varčujejo z energijo baterije.

Kupole za nastavitev križa

Praktično vsi sodobni strelni daljnogledi omogočajo prilagoditev nastavitve namerilnega križa tako, da bo, montiran na puško, omogočal ujemanje mesta zadetkov puške z mestom merjenja. Skoraj nobena montaža namreč ne more biti tako natančno izdelana, da bi strelni daljnogled že v začetku meril natančno na mesto zadetkov zato so vedno potrebni zelo fini popravki lege. Ti popravki se opravijo z dvema kupolama za navpične in vodoravne premike namerilnega križa oziroma mesta zadetkov. Zgornja kupola je namenjena višinski nastavitvi namerilnega križa in stranska kupola je namenjena smerni nastavitvi križa. Lovski daljnogledi imajo mehanizem obeh kupol zaščiten s pokrovčki pred vodo, udarci ter ostalimi zunanjimi vplivi. Zmeraj bolj pogoste balistične kupole na naprednejših lovskih strelnih daljnogledih bomo opisali v posebnem članku. Kupole so sicer dejansko vrtljivi gumbi, ki jih je mogoče stopenjsko vrteti in sicer  vsak ločen premik označujemo z že ustaljenim izrazom »klik«. Vsak »klik« premakne mesto zadetka v označeno smer kot je to prikazano na sliki 4. Na kupolah je običajno označen premik mesta zadetka navzgor z UP ter v desno smer s črko R (ang.: right za desno). V praksi je na kupolah vedno označeno kam se bo z vrtenjem pomikalo mesto zadetkov puške in ne kam se bo pomikal namerilni križ. V primeru da puška zadeva prenizko je potrebno kupolo vrteti v smeri navzgor (na kupolah označeno z UP) in enako velja za smerne popravke. En klik kupole na evropskih lovskih strelnih daljnogledih običajno premakne mesto zadetkov za 1 cm/100 m oziroma za kot 0,1 miliradiana (2 cm/200 m, 3 cm/300 m, itd.). Na ameriških, japonskih in kitajskih daljnogledih običajno en klik premakne mesto zadetkov za ¼ MOA (angl.: Minute Of Angle – kotna minuta) torej za 0,69 cm/100 m, oziroma približno 1,4 cm/200 m, 2,1 cm/300 m, itd. Takšno nastavljanje je namenjeno zgolj manjšim popravkom, saj daljnogled z namerilnim križem daleč izven optimalne sredinske lege mnogo težje prenaša odsun puške ob strelu. Slednje najlažje preverimo tako, da pred objektiv daljnogleda postavimo ogledalo in pri pogledu skozi daljnogled vidimo tako namerilni križ kot tudi njegov odsev v ogledalu. V primeru, da sta obe sliki blizu skupaj je bil daljnogled kakovostno montiran na puško in je namerilni križ zelo blizu optimalne središčne lege. Od kakovosti mehanizma za nastavljanje namerilnega križa je sicer odvisno ali bo strelni daljnogled po vsakem strelu obdržal nastavljen položaj in bo mesto zadetkov vedno enako. V nasprotnem primeru pa pride do tako imenovanega »raztrosa« zadetkov.

Se nadaljuje.

Teodor Štimec
www.optik-trade.si
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.