Strelni daljnogled 3. del

Namerilni križ in goriščne ravnine

Namerilni križ loči strelne daljnoglede od vseh ostalih optičnih izdelkov, saj omogoča popolnoma drugačno dejavnost. Vsi ostali optični izdelki kot so daljnogledi, spektivi in teleskopi so namenjeni opazovanju oddaljenih objektov, strelni daljnogledi pa so zaradi namerilnega križa namenjeni merjenju. Danes je večina namerilnih križev v strelnih daljnogledih izdelana tako, da je namerilni križ nameščen na površino ene od leč in ga vedno vidimo v sredini vidnega polja. Nekdaj so bili bolj pogosti žični namerilni križi, ki so se glede na nastavitev premikali znotraj vidnega polja in so bili lahko izven središča slike.

V Evropi med lovci prevladujejo predvsem tipi namerilnih križev prikazani na sliki 1. Pri izbiri namerilnega križa v strelnem daljnogledu pa ni pomemben le tip namerilnega križa, ampak tudi mesto v daljnogledu, kjer je namerilni križ nameščen. V strelnem daljnogledu leče svetlobo namreč lomijo tako, da se le ta seka v dveh goriščnih ravninah, kot je prikazano na sliki 2. Goriščna ravnina bližje objektivu se imenuje prva ali prednja goriščna ravnina (ang.: First Focal Plane - FFP), goriščna ravnina bližje okularju pa se imenuje druga ali zadnja goriščna ravnina (ang.: Second Focal Plane - SFP). Glede na to v kateri od teh dveh goriščnih ravnin je nameščen namerilni križ se le-ta različno obnaša ob spremembi povečave. V primeru, da je namerilni križ nameščen v prvi goriščni ravnini se le ta z višanjem povečave debeli skupaj s tarčo (takšnih je večina starejših evropskih strelnih daljnogledov). Pri strelnih daljnogledih, ki imajo namerilni križ nameščen v drugi goriščni ravnini le ta ostaja z višanjem povečave navidezno enake velikosti. Pri najvišji povečavi je zelo tanek in zakriva zelo majhen del tarče. Takšno postavitev križa so v preteklosti imeli predvsem ameriški in japonski strelni daljnogledi. Obe vrsti postavitve namerilnega križa v zgradbi daljnogleda imata svoje prednosti in slabosti.

Daljnogledi s križem v prvi goriščni ravnini so bolj vzdržljivi in imajo razmerja med dolžinami v križu pri vseh povečavah enaka. Zaradi slednjega je mogoče z njimi ocenjevati razdalje in pri daljših strelih, z merjenjem na katero od točk ali črtic pod sredino križa, upoštevati padec krogle. Ocenjevanje oddaljenosti do srnjaka z evropskim namerilnim križem 4 je predstavljen  na sliki 3. Slaba stran takšnih namerilnih križev je, da so pri višjih povečavah debelejši (lahko pokrivajo prevelik del tarče) ter da so takšni daljnogledi dragi. Danes se sicer takšna postavitev namerilnega križa pri lovskih daljnogledih uporablja manj pogosto kot v preteklosti, v vojaških in taktičnih strelnih daljnogledih pa so takšni namerilni križi edini primerni. Namerilni križi v drugi goriščni ravnini imajo prednost, da so pri najvišjih povečavah zelo tanki in omogočajo zelo fino merjenje. Hkrati so takšni strelni daljnogledi bistveno cenejši od daljnogledov z namerilnim križem v prvi goriščni ravnini.

Takšna postavitev namerilnega križa pa prinaša s seboj tudi nekaj problemov in sicer so v mraku lahko pretanki ter slabo vidni, prav tako pa se s spreminjanjem povečave lahko spreminja položaj namerilnega križa na tarči. Podobno se lahko pri slabi kakovosti strelnega daljnogleda zgodi tudi pri nastavljanju dioptrije na okularju, ki lahko prav tako vodi do spremembe lege zadetkov. Dodatna težava je, da je takšne daljnoglede mnogo težje izdelati enako trdno in zanesljivo kot tiste s križem v prvi goriščni ravnini. Evropski izdelovalci so bili prvi, ki so uspeli vse naštete probleme skoraj izničiti in nekje od leta 1995 dalje tudi prestižne evropske znamke ponujajo takšno postavitev namerilnega križa v svojih strelnih daljnogledih. Dražji evropski daljnogledi imajo tako premik križa s spremembo povečave manjši od enega centimetra na sto metrov. Strelni daljnogledi s takšno postavijo križa cenejših izdelovalcev pa imajo lahko še vedno tudi do 5 ali več centimetrov premika namerilnega križa s spremembo povečave ali spremembo nastavitve okularja.   

Se nadaljuje.