Kontrolna metoda 2. del

SrnakiMiran2 Monitoring – sestavina odzivnega upravljanja s populacijami divjadi

Odzivno upravljanje temelji na predpostavki, da lahko z monitoringom spremljamo njegov potek in ga tudi prilagajamo oziroma preusmerjamo. Primerno načrtovan monitoring, s katerim lahko zaznavamo ekološke spremembe, je zato osnovna sestavina odzivnega upravljanja. V bistvu je odzivno upravljanje treba razumeti kot eksperiment oziroma upravljanje s pomočjo učenja.

Odzivno upravljanje bo uspešno le toliko, kolikor smo vanj vgradili dovolj občutljiv in zanesljiv sistem monitoringa. Če je ta ustrezno oblikovan, bo upravljavcem ponudil možnosti za oceno, kako uspešna je bila izhodiščna ideja in koliko so se cilju z ukrepi že približali. Pokaže tudi, kako upravljavske dejavnosti prilagoditi hitrejšemu doseganju izbranih ciljev. Z vsako novo povratno informacijo dobimo orodja, s katerimi bomo zmanjševali tveganja, povezana z negotovostjo naših ciljev. Brez monitoringa, s katerim lahko zaznamo ekološke spremembe in spreminjamo ukrepe, odzivno upravljanje ne more zaživeti.

Monitoring ali sistematična spremljava dogajanja v populacijah je pomembna sestavina načrtnega upravljanja populacij prostoživečih živali. Z njim je namreč mogoče vrednotiti učinkovitost ukrepov v populacijah in posledično tudi presojati, ali je smiselno z zastavljenim sistemom upravljanja nadaljevati ali ga je treba korigirati (Williams in Johnson, 1995; Gibbs in sod., 1999 itn.). Monitoring je smiseln le tedaj, če je vgrajen v sistem ohranitvenega upravljanja s populacijami prostoživečih živali in njihovih habitatov. To pomeni, da so lahko take ugotovitve kazalnik dogajanj v populacijah lovljenih, ogroženih in redkih vrst prostoživečih živali in sprotnih sprememb v habitatih. Če v upravljavske programe vgrajeni monitoring nima jasno definiranega pomena, pa je zgolj nekoristen upravljavski strošek. Zato moramo monitoring, od katerega pričakujemo uporabne rezultate, zasnovati tako, da lahko z njim odgovorimo na naslednja vprašanja:

1. Kaj bomo z monitoringom spremljali? (Izbira kataloga merljivih kazalnikov, ki so vsebinsko povezani s sistemom upravljanja in v katerih lahko pričakujemo zaznavne spremembe.)

2. Kje oziroma na kako velikem območju bomo izvajali monitoring? (Prostorska opredelitev območja.)

3. Katere metodološke prijeme bomo vgradili v monitoring? (Izbira metod spremljave in operativnih sodelavcev je povezan s cilji upravljanja in tudi z velikostjo območja, na katerem bomo monitoring izvajali.)

4. Kakšna je pričakovana odzivnost izbranih kazalnikov na upravljavske ukrepe?

5. Kakšne so pričakovane razsežnosti sprememb v populacijah?

6. V kakšnem obdobju je mogoče pričakovati zaznavne spremembe merljivih kazalnikov? (Določitev intervalov oziroma pogostnosti ponavljanja meritev.)

Procesi v populacijah praviloma potekajo na velikih površinah, zato jih je treba tako tudi spremljati. Nekaj članov raziskovalnih skupin ni dovolj za opazovanje in evidentiranje takih procesov. Zato si skušajo raziskovalci svoje »vidno polje« razširiti s pomočjo ad hoc terenskih sodelavcev, med katerimi imajo pomembno vlogo tudi lovci. Ti so namreč praviloma odlični poznavalci divjadi in lokalnih razmer. Sodelovanje lovcev pri monitoringu dogajanj v populacijah in v habitatih v Evropi in Severni Ameriki pogosto uporabljajo in upoštevajo (Sorensen in sod., 1984; Adamič, 1987; Mazurkiewicz in sod., 1996; Solberg in Saether, 1999; Nesslage in Porter, 2001; Newman in sod., 2003; Adamič in sod., 2006 itn.). Zaradi pogosto poudarjenih prednosti takšnega sodelovanja sta Decker in Connelly (1990) poudarila pomen trajnega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja lovcev.

Boer (1990) je s pomočjo lovcev ugotavljal prostorsko razporeditev odstrela losov (Alces alces) v pokrajini New Brunswick v Kanadi. Lovci, vešči uporabe topografskih kart in letalskih posnetkov, so več let zapovrstjo vnašali lokacije odstrela v karte, razdeljene na kvadrante 1 x 1 km. Na podlagi podatkov večletnega odstrela je Boer ugotovil, da so lovci najpogosteje lovili v bližini cest. Kar 92% vseh losov je bilo odstreljenih v oddaljenosti do 1 km od cest, ki so prevozne z vozili na štirikolesni pogon. Losi, katerih individualna območja aktivnosti so v predelih z večjo gostoto cest, imajo torej manjše možnosti preživeti lovno sezono kot tisti bolj oddaljeni. Avtor ugotavlja, da so ugotovitve takšnega monitoringa zelo uporaben pripomoček pri načrtovanju zapiranja cest in sezonskih omejitev lova v posameznih delih lovišč.

Solberg in Saether (1999) sta v obdobju 1968–1993 v sodelovanju z lovci spremljala dinamiko populacij losov v dolini Vefsen na severnem Norveškem. Izbrane skupine lovcev so v prvih dveh tednih po začetku lovne sezone registrirale dnevno število opaženih losov. Iz števila opaženih živali sta avtorja ob upoštevanju celotnega števila opazovalnih dni (število opazovalnih dni, pomnoženo s številom lovcev-opazovalcev) izračunala »losji indeks« (moose index). Uporabila sta ga za izračun ocene velikosti populacije na začetku lovne sezone.

Ericson in Wallin (1999) sta ocenjevala točnost opazovanj lovcev, ki so sodelovali pri spremljavi dogajanj v 4 populacijah losov na Švedskem. Ugotovila sta 81 % ujemanje med gostoto losov, ocenjeno z opazovanjem, in dejansko gostoto populacij losa na območju. Avtorja sicer opozarjata, da je zanesljivost opazovanj povezana s stopnjo gozdnatosti na opazovalnem območju, vendar točnost opazovanj lovcev na splošno ocenjujeta kot primerno.

Stran je avtorsko zaščitena, vse pravice pridržane © Forum-LOV
Vse vsebine so last avtorjev.

Všečkaj FORUM-LOV na Facebooku

POZOR! Ta stran uporablja piškotke in podobne tehnologije.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov Več o piškotkih

VREDU

Nova zakonodaja
Spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika. Rok za implementacijo sprememb je 15. junij 2013.
Kaj je piškotek
Piškotek je majhna datoteka sestavljena iz zaporedja črk in številk, ki se naloži na računalnik  obiskovalca, ko ta prvič vstopi na določeno spletno stran. Spletni strani omogoča, da obiskovalca ob vsaki vrnitvi prepozna, s čimer pripomore k boljšemu delovanju strani in izkušnji uporabnika. Tipičen primer je denimo nakupovalna košarica. Brez piškotka bi se spraznila vsakič, ko bi spletno stran zapustili. Piškotki niso virusi, se ne reproducirajo in načeloma niso škodljivi. 
Zasebnost in piškotki
Je pa moč z njimi analizirati pomet na spletni strani, izvajati napredne oglaševalske tehnike in slediti določenemu uporabniku preko različnih spletnih strani in ustvariti njegov profil, iz katerega so lahko razvidne intimne podrobnosti njegovega življenja. V praksi to prepogosto poteka prikrito, zato v tem smislu piškotki pomenijo poseg v  zasebnost. Prav zato nova zakonodaja uporabo piškotkov omejuje. Jih ne prepoveduje, pač pa zaostruje pravila uporabe. Ključno je, da morajo biti uporabniki spletnih strani s piškotki seznanjeni in da jim mora biti ponujena izbira, ali želijo, da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu.
Nujno potrebni piškotki
Seznam vseh piškotkov, ki se lahko, ni pa nujno, pojavijo na spletnih straneh. Ti piškotki so avtomatično dovoljeni, ker spletne strani brez njih ne delujejo. Ključni so za navigacijo po spletnih straneh in zagotavljajo, da osnovni procesi spletne strani delujejo.

NAVODILA ZA NASTAVITVE PIŠKOTKOV V RAZLIČNIH BRSKALNIKIH, NAJDETE TU: http://civicuk.com/cookie-law/browser-settings 
Piškotki za analitiko
V želji po izboljšanju spletnih vsebin in storitev so lahko v uporabi orodja za spremljanje brskalnih navad posameznikov med obiskom internetnih strani, denimo Google Analytics. Taki piškotki sicer zbirajo anonimne podatke, ki gredo v analizo skupaj s podatki drugih obiskovalcev in služijo ugotavljanju kako se spletna strana uporablja.
Piškotki družabnih medijev
Ti piškotki dovoljujejo povezavo z družabnimi mediji, prijavo na spletno stran s Facebookom in omogočajo objavljanje svojih aktivnostmi na spletni strani na Facebooku, Twitterju in LinkedIna javnost seznanjate s svojimi aktivnostmi na spletu.
Youtube piškotki
Ti piškotki dovoljujejo uporabo podatkov povezanih z uporabnikovim brskanjem po Youtube.
Marketinški piškotki
Ti piškotki omogočajo ugotavljanje ali je uporabnik videl oglasno sporočilo in kdaj ga je nazadnje videl.

SEZNAM PIŠKOTKOV

Ime Piškotka Čas poteka piškotka Namen Domena
f786c1b7912c3c557d44d65c02458f86 TRAJANJE SEJE Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
_ga 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
__utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
id 2 LETI Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_drt_ TRAJANJE SEJE Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmv 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
PISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
BEAT 2 URI Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
HSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
NID 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
OTZ 1 MESEC Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
PREF 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SAPISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
__jwpusr 1 DAN Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
PREF 10 LET Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
reg_ext_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_gate TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
use_hitbox TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube
VISITOR_INFO1_LIVE 8 MESECEV Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
cookieAcceptanceCookie 27 LET Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
YSC TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube