Kontrolna metoda 1. del

mlad-jelenSimonUvod

Lovci želimo v svoje roke prevzeti upravljanje z divjadjo. Največkrat uporabljen argument je, da naj bi najbolj poznali stanje v lovišču. Ali smo res najprimernejši, lahko vsak od nas sam presodi na osnovi tega ali smo sposobni preštudirati in razumeti in na koncu tudi uporabiti osnovno znanje tega področja, ki sta ga pred leti objavila vsem znana znastvenika iz Biotehniške fakultete.

Naslov:

Monitoring – integralna sestavina odzivnega upravljanja s populacijami prostoživečih živali

Dr. Miha Adamič, mag. Klemen Jerina, UL Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire,
Izvleček:

Prispevek obravnava pomen monitoringa v sistemu odzivnega upravljanja populacij divjadi in drugih prostoživečih živali. Odzivno upravljanje je sistematičen proces stalnega dopolnjevanja, izboljševanja in preoblikovanja ukrepov v upravljanju. Upravljavsko tehniko moramo razumeti kot sproščen, svoboden eksperiment, ki je namenjen učenju in stalnemu vgrajevanju novih ugotovitev v proces upravljanja. Navedeni so nekateri, v preteklosti v Sloveniji uspešno izpeljani primeri odzivnega upravljanja, ki jih brez ustreznega monitoringa ne bi bilo mogoče izpeljati.

Ključne besede: odzivno upravljanje, populacije divjadi, monitoring, Slovenija

1 Uvod

Socio-kulturni pomen upravljanja populacij divjadi se v Evropi in Severni Ameriki pod vplivom družbeno-ekonomskega napredka in s povečevanjem vrednostnih ravni razumevanja okoljske in naravovarstvene problematike hitro spreminja. Športni oz. rekreacijski lov, ki je nekoč veljal kot najpomembnejše orodje pri upravljanju divjadi, ni več tako priljubljen oziroma ne sodi več med dejavnosti, ki jih ljudje z naklonjenostjo sprejemajo. Lov se je znašel na zatožni klopi in je izpostavljen dobro organizirani negativni kampanji. Nasprotniki ignorirajo objektivne razloge za lov in usmerjanje populacij divjadi in jih obsojajo predvsem z moralnih in humanističnih vidikov. Druga polovica 20. stoletja je prinesla pomensko prevrednotenje pogledov na zveri in ujede: prepovedali so uporabo strupov in pasti pri uničevanju t. i. škodljive divjadi; številne nekdaj lovne vrste divjadi so danes trajno zaščitene; naraščajo pomisleki proti pobijanju živali za zabavo, npr. odstrelu fazanov iz vzrejališč itn. Kot paradoks pa upada strpnost do tistih vrst divjadi in zveri, ki človeku povzročajo gospodarsko škodo, ovirajo doseganje ciljev in so mu izjemoma lahko tudi nevarne.

Vse več ljudi se zanima za dogajanje v svojem okolju in njegovimi deli: tako v neposredni okolici svojih prebivališč kot tudi širše – v globalnem prostoru. Upravljavci naravnih virov so se znašli v primežu racionalnih in tudi čustvenih, večkrat neracionalnih kritik. Kritiki zahtevajo objektivne odgovore, saj sama cehovska pripadnost upravljavcev per se ni več porok nezmotljivosti. Med člani in somišljeniki zainteresiranih skupin so ljudje z različnimi stopnjami izobrazbe in širokim družbeno-ekonomskim statusom. Nekatere problemi zanimajo kot ozaveščene, zaskrbljene člane civilne družbe, drugi pa sodijo med izpostavljene skupine, ki jih neustrezno upravljanje lahko prizadene.

Iz konfliktnosti med različnimi pogledi na ohranjanje in rabo naravnih virov je nastal koncept trajnostne rabe, ki je do danes postal temelj v upravljanju. O upravljanju kompleksnih ekoloških sistemov praviloma vemo (pre)malo, zato so naši načrti in ukrepi obremenjeni z negotovostjo in nezanesljivostjo. Velikosti populacij, njihove celoletne in sezonske razporeditve, spolne in starostne strukture, rodnosti in smrtnosti, razvitosti medvrstnih odnosov itn. ne poznamo dovolj. Za to so v Sloveniji sicer tudi objektivni razlogi, kot so velika gozdnatost, razgibanost terena, zgodovinski vzorci poselitve krajine, somračna in nočna dejavnost večine vrst divjadi itn. Upravljavci naravnih virov zaradi nezanesljivosti svojih odločitev dejansko nimajo (nimamo?) druge izbire, kot da se iz vrednotenja rezultatov svojih upravljavskih odločitev stalno učijo, se nanje odzivajo s prilagajanjem in dopolnjevanjem izbranih ukrepov in tako izpopolnjujejo ravni svoje usposobljenosti za nadaljnje (odzivno) upravljanje. Ker se učimo na odzivih že izvršenih upravljavskih ukrepov, se je prvemu avtorju tega prispevka (Adamič) zdel izraz »odzivno upravljanje« ustreznejši kot dobesedni prevod izvirne oblike »adaptive management«, ki bi ga lahko prevedli kot »prilagodljivo« ali tudi »prilagojeno« upravljanje. Temeljna ideja odzivnega upravljanja je, da mora le-to temeljiti na eksperimentiranju. Odzivno upravljanje je ključni element vsake ekosistemsko zasnovane strategije. Temelji na kontinuiranem procesu načrtovanja, monitoringa, preverjanja in prilagajanja.

Kljub novosti ideje o odzivnem upravljanju v svetu – Holling (cit. po Lee 1999) je znamenito knjigo Adaptive environmental assesment and management namreč uredil in izdal šele leta 1978 – v Sloveniji ta ni nova. Pri nas se je za sistem, ki ga upravljavci obnovljivih naravnih virov lahko s pomočjo rezultatov in izkušenj iz že opravljenega dela kontrolirajo, bogatijo in (pre)usmerjajo, uveljavil izraz »kontrolna metoda« (Simonič, 1979, 1982, Gašperšič, 1988, 2001 itn.).

Odzivno upravljanje je sistematičen proces stalnega dopolnjevanja, izboljševanja in preoblikovanja ukrepov v upravljanju. Upravljavsko tehniko moramo razumeti kot sproščen, svoboden eksperiment, ki je namenjen učenju in stalnemu vgrajevanju pridobljenih ugotovitev v proces upravljanja. Izbrane sisteme upravljanja moramo jemati zgolj kot hipoteze, ki jih moramo šele potrditi, in ne kot predpis oziroma dokončno odločitev. Ključno napako dela tisti, ki verjame, da je oborožen s popolnim znanjem, da v celoti in dokončno obvladuje svoje delo in torej ne potrebuje nikakršnega (samo)preverjanja.

Za polno uveljavitev odzivnega upravljanja mora biti torej izpolnjen še en pogoj. Upravljavci morajo biti dovolj samokritični, da se zavedajo nezanesljivosti predpostavk, na katerih temeljijo izbrani sistemi upravljanja z divjadjo. Seveda si morajo pri svojem delu tudi prizadevati za napredek. Sokratovo znamenito geslo »Le eno vem, da nič ne vem« bi upravljavci morali razumeti kot »Premalo vem, da bi lahko nekritično upravljal s populacijami divjadi«.

 

Stran je avtorsko zaščitena, vse pravice pridržane © Forum-LOV
Vse vsebine so last avtorjev.

Všečkaj FORUM-LOV na Facebooku

POZOR! Ta stran uporablja piškotke in podobne tehnologije.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov Več o piškotkih

VREDU

Nova zakonodaja
Spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika. Rok za implementacijo sprememb je 15. junij 2013.
Kaj je piškotek
Piškotek je majhna datoteka sestavljena iz zaporedja črk in številk, ki se naloži na računalnik  obiskovalca, ko ta prvič vstopi na določeno spletno stran. Spletni strani omogoča, da obiskovalca ob vsaki vrnitvi prepozna, s čimer pripomore k boljšemu delovanju strani in izkušnji uporabnika. Tipičen primer je denimo nakupovalna košarica. Brez piškotka bi se spraznila vsakič, ko bi spletno stran zapustili. Piškotki niso virusi, se ne reproducirajo in načeloma niso škodljivi. 
Zasebnost in piškotki
Je pa moč z njimi analizirati pomet na spletni strani, izvajati napredne oglaševalske tehnike in slediti določenemu uporabniku preko različnih spletnih strani in ustvariti njegov profil, iz katerega so lahko razvidne intimne podrobnosti njegovega življenja. V praksi to prepogosto poteka prikrito, zato v tem smislu piškotki pomenijo poseg v  zasebnost. Prav zato nova zakonodaja uporabo piškotkov omejuje. Jih ne prepoveduje, pač pa zaostruje pravila uporabe. Ključno je, da morajo biti uporabniki spletnih strani s piškotki seznanjeni in da jim mora biti ponujena izbira, ali želijo, da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu.
Nujno potrebni piškotki
Seznam vseh piškotkov, ki se lahko, ni pa nujno, pojavijo na spletnih straneh. Ti piškotki so avtomatično dovoljeni, ker spletne strani brez njih ne delujejo. Ključni so za navigacijo po spletnih straneh in zagotavljajo, da osnovni procesi spletne strani delujejo.

NAVODILA ZA NASTAVITVE PIŠKOTKOV V RAZLIČNIH BRSKALNIKIH, NAJDETE TU: http://civicuk.com/cookie-law/browser-settings 
Piškotki za analitiko
V želji po izboljšanju spletnih vsebin in storitev so lahko v uporabi orodja za spremljanje brskalnih navad posameznikov med obiskom internetnih strani, denimo Google Analytics. Taki piškotki sicer zbirajo anonimne podatke, ki gredo v analizo skupaj s podatki drugih obiskovalcev in služijo ugotavljanju kako se spletna strana uporablja.
Piškotki družabnih medijev
Ti piškotki dovoljujejo povezavo z družabnimi mediji, prijavo na spletno stran s Facebookom in omogočajo objavljanje svojih aktivnostmi na spletni strani na Facebooku, Twitterju in LinkedIna javnost seznanjate s svojimi aktivnostmi na spletu.
Youtube piškotki
Ti piškotki dovoljujejo uporabo podatkov povezanih z uporabnikovim brskanjem po Youtube.
Marketinški piškotki
Ti piškotki omogočajo ugotavljanje ali je uporabnik videl oglasno sporočilo in kdaj ga je nazadnje videl.

SEZNAM PIŠKOTKOV

Ime Piškotka Čas poteka piškotka Namen Domena
f786c1b7912c3c557d44d65c02458f86 TRAJANJE SEJE Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
_ga 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
__utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
id 2 LETI Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_drt_ TRAJANJE SEJE Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmv 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
PISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
BEAT 2 URI Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
HSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
NID 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
OTZ 1 MESEC Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
PREF 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SAPISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
__jwpusr 1 DAN Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
PREF 10 LET Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
reg_ext_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_gate TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
use_hitbox TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube
VISITOR_INFO1_LIVE 8 MESECEV Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
cookieAcceptanceCookie 27 LET Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
YSC TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube