Digitalni fotoaparati

Enostavna predstavitev glavnih vrst digitalnih fotoaparatov,

ki se pojavljajo na tržišču, z vidika amaterske uporabe v lovskih rokah. Lovci se na svojih pohodih po naravi vedno več odločamo tudi za fotolov. Poleg puške ali celo brez nje marsikateri od nas tovori takšen ali drugačen fotoaparat in poskuša nanj ujeti trenutke iz narave.

Bodisi za lasten spomin ali prikaz bližnjim. Pa tudi zato, da bi te trenutke in podobe preko modernih medijev pokazali drugim in jih opomnili na naravo, prostoživeče živali in človekov odnos do njih. To dokazujete tudi vi sami s pošiljanjem uspelih fotografij v galerijo naših strani, kjer je že kar nekaj občudovanja vrednih posnetkov.

Malo je med nami takih, ki bi se pri beleženju videnega poglabljali v detajle fotografije in njenih zmožnosti, več pa nas je, ki bi le želeli izkoristiti tehniko za ovekovečenje ljubih ali tudi manj ljubih trenutkov. Zato se pri našem pisanju ne bomo preveč vrteli okoli samih tehničnih lastnostih, te bomo prepustili tistim, ki o tem več vedo, temveč bolj okoli vseh tistih reči, za katere menimo, da bi zanimale lovca - začetnika ali običajnega povprečnega uporabnika fotografije. In ravno s tega stališča povprečnega uporabnika in lova smo k pisanju tudi pristopili.

Pa poglejmo najprej razliko med dvema osnovnima tipoma digitalnih fotoaparatov, zrcalno refleksnimi DSLR in kompaktnimi digitalnimi fotoaparati.


Digitalni kompaktni fotoaparati so najenostavnejši in najbolj razširjen tip fotoaparata. Imajo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo in si običajno najdejo mesto v povprečnem družinskem proračunu. Cene se začno pri dobrih 100€, dodati moramo še obvezno pomnilniško kartico, torbico in polnilnik baterij in smo še vedno nekje pod 200€. Naslednji razlog za nakup je običajno velikost, saj večino malih kompaktov brez težav spravimo v žep jakne. Malce drugače postane pri tako imenovanih "super zoom" kompaktih z 12 ali celo do 18x goriščnico, a tudi ti so v primerjavi z DSLR-i veliko manjši in s tem lažje prenosljivi. Naslednji argument, ki premami marsikaterega novopečenega domačega fotografa je enostavnost uporabe. Programska oprema ki je na voljo v teh aparatih, je namenjena čim enostavnejši uporabi v smislu "nameri in sproži", vse ostalo pa opravi fotoaparat sam. Vendar pa se z razvojem in vgrajevanjem vedno novejše tehnologije v fotoaparate te vrste, le ti po zmogljivosti skušajo približati zmogljivejši družini zrcalno refleksnih. Nekateri tudi po obliki. Tako da v tem razredu najdemo take najenostavnejše pa tudi take ki omogočajo uporabo z dokaj več zahtevanega fotografskega znanja in temi primerno tudi več nudijo.

Težava kompaktov je v tem, da je uporabnik omejen s tem kar ima fotoaparat vgrajeno. Mnogi imajo težavo z ergonomijo, ki je žrtvovana na račun majhnosti, ki omogoča hranjenje aparata v srajčnem žepu. Bliskavica, če je že vgrajena je zmožna osvetlitve le nekaj metrov. Največja pomanjkljivost pa se skriva v majhnosti tipala in posledično slabši sliki od DSLR.

A ker je lovska fotografija nekaj posebnega, kompaktnih fotoaparatov ne odpišimo kar takoj. Ravno kompaktnost in dolge goriščnice, ki nam močno približajo želeni objekt ali žival po možnosti z dobro podporo proti stresanju slike, so tisto, kar nam zna pri fotografskem zalazu priti še kako prav. A po drugi strani smo omejeni s šibko svetlobo, ki je kar stalnica v času ko divjad najraje izstopa. Povprečnemu uporabniku pa še kako prav pride velika globinska ostrina, saj naredi večini ljudi fotografije všečne. Resnim fotografom, recimo jim izrazni, pa je to v oviro, saj ravno z uporabo različnih globinskih ostrin ustvarjajo zanimive vtise na svojih forografijah.

Glavni razlog za izbiro zrcalno refleksnega fotoaparata je običajno večja zmožnost kreativnega dela. Začenja se pri široki izbiri objektivov, od takih s fiksno goriščnico do super zoomov. Začetniki bodo raje posegli po enem ali dveh univerzalnih objektivih, ki pokrijejo od širokega kota do tele območja, zahtevnejši pa bodo posegli po tistih z boljšo zaslonko ali kakšnih posebnih namenskih objektivih. Zrcalno refleksni fotoaparati so zaradi svoje zasnove praviloma veliko hitrejši od kompaktnih, to velja predvsem za ostrenje in zaporedno fotografiranje. Ta vrsta aparatov praviloma ponuja surov (RAW) zapis s polno informacijo o posnetku, kar je pravzaprav digitalni negativ in omogoča iz posnetka iztisniti zadnje bite informacij. Jpeg zapis, običajen za kompakte pa je že stisnjena obdelana oblika, kjer so osnovne informacije že izgubljene. Na račun ponavadi kar šestkrat večjih tipal v zrcalno refleksnih digitalcih slike vsebujejo tudi manj šuma. Fotografi ne nazadnje prisegajo na zrcalno refleksne fotoaparate tudi zaradi dobre ergonomije ki omogoča dober oprijem in mirno držanje fotoaparata, zaradi optičnega iskala ki dejansko prikaže tisto kar bo na sliki in obsežnejših nastavitev, ki pa seveda zahtevajo primerno več znanja. Je pa za vse te "več" lastnosti potrebno odšteti tudi več €. Body- telo fotoaparata predstavlja šele začetek, prava cena se pokaže šele ko nabavljamo objektive, kjer malo boljši hitro presežejo ceno samega fotoaparata. Pa to še niti ni vsa oprema ki jo fotograf lahko potrebuje. Vsa potrebna oprema postane tudi težka in nerodna in je tudi občutljivejša na poškodbe kot kompaktno sorodstvo.

Kakšna pa je za nas razlika zaradi teh različnih objektivov v praksi? Poskušal bom ponazoriti z nekaj enostavnimi posnetki iz dvorišča v dokaj slabih svetlobnih razmerah meglenega deževnega dopoldneva. Naredil sem posnetke istega objekta in psa, ki s svojo dlako jelenje barve lahko ponazori divjad z dvema različnima fotoaparatoma.


Najprej z zrcalno refleksnim, 10 mega pikselnim, opremljenim z variabilnim objektivom 18-55mm.
 
  Iz kombinacije obeh slik je najlažje videti razlike med obema posnetkom
  S kompaktnim s samo 4milijone pikslov in spremenljivo 10x goriščnico, kar bi ustrezalo 37-370mm.

Oba fotoaparata sta bila postavljena na fotografska stojala-stative in nastavljena tako, da sta zajela približno enak okvir (goriščnica cca. 55mm). Oba sta tudi s strani fotografov označena kot namenjena naprednejši amaterski uporabi. Pri rabi s stojala ni odločilna, pri prenašanju pa še kako igra vlogo tudi teža. Ta je pri pri zrcalno refleksnem z objektivom vred skoraj enkrat večja kot pri kompaktu saj tehtnica pokaže dobrih 900g. Tudi gabariti so temu primerno večji. Če pa bi želeli sestaviti zrcalno refleksni fotoaparat z objektivom, ki bi dosegal podobne povečave kot uporabljeni kompakt, pa se vse skupaj krepko poveča. Tako gabariti kot teža. 300mm objektiv presega težo samega fotoaparata, se vrti nad pol kilograma in kaj hitro nam lahko za vratom binglja teža običajne repetirne puške. Kvalitetna optika je tudi primerno težka. O shranjevanju po žepih ali malih torbicah pa sploh ni več kaj razmišljati.

Pa se vrnimo na dvorišče tega čemernega sobotnega dopoldneva! Zrcalno refleksni je naredil fotografijo velikosti 2896x1944 pikslov velikost 2,4MB, manjši kompakt pa 2272x1704 piksle torej velikosti 0,89MB. Torej je zasedel 2,7 krat manj spominskega prostora. In tudi velikost in s tem povezana cena spominskih kartic, ki jih moramo praviloma pri vseh fotoaparatih dokupiti namesto tistih malih, ki so priložene, igra svojo vlogo ko se odločamo za nakup. Seveda lahko kupimo tudi kompakte, ki imajo vgrajene slikovne čipe velikosti 10 in več milijonov pikslov, a fotografi pravijo da to nima tolikšnega pomena kot se pripisuje in gre pri dvigovanju števila pik bolj za marketinško potezo. Zaradi velikosti datotek tu ne bom objavljal celotnih slikovnih datotek, temveč le ustrezno zmanjšane in določene izreze.


Iz originalnih slik sem izrezal okenca velikosti 640x480 slikovnih točk (pikslov).
Na ta način se lepo vidi razlika, ki jo poda večji ali manjši slikovni senzor oz. število slikovnih pik v njem.
(leva slika DSLR, desna kompakt.)

Kot je videti iz zgornjih primerov, nam boljša optika, večji senzor in večje število pik lahko poda boljši izrez objekta, ki smo ga bili prisiljeni fotografirati iz daljave in si ga potem na ta način doma za računalnikom lahko približamo. Vendar tu še nismo izrabili močnega orožja super zoom kompaktnih fotoaparatov, saj je bil le ta nastavljen na približno isti povečavo kot DSLR. Pa premaknimo povečavo navzgor!

Kot vidimo nam uporaba 10x optičnega zoom priibližanja da dokaj podobno sliko kot kot zgornji izrez iz DSLR posnetka.   A ta približana slika z izrezom velikim 640x480 pikslov lahko spet dodatno preseneti in po velikosti preseže izrez s katerim se je prej hvalil DSLR.


Če pa pomislimo, da za DSLR lahko uporabljamo drug objektiv se možnosti variacij na temo goriščne razdalje in števila pikslov še dodatno povečajo. Spet bi lahko potem lepil izreze, primerjal velikosti in določal enkrat enega enkrat drugega zmagovalca. Le ta bi bil na koncu odvisem le od tega kakšne zahteve bi postavil in koliko bi bil za to pripravljen plačati.
In nazadnje ne smemo iti mimo tistih malih žepnih kompaktov, ki kljub samo običajni samo 3x optični povečavi kar bi pomenilo približnih 100 - 125 mm goriščnice, lahko v sebi nosijo zmožnost zapisa 10, 12 ali več milijonov pikslov in spet lahko na veliko preračunavamo in primerjamo izreze. A tudi nekatere od teh lahko opremimo s tele adpterji in tako povečamo optično povečavo.

Je pa nekaj, česar ne moremo skriti. Dejstvo, da so zmogljivosti majhnih slikovnih tipal in majhne, pri cenenih aparatih tudi cenene optike, v mraku odločno zmanjšane. Nič koliko je posnetkov v večernem mraku, ko sem namesto zajca s svojim power zoom kompaktom posnel samo zmazano kosmato kepo, kateri se ne ve v kateri rod sodi. V pomoč pri teh mejnih svetlobnih razmerah je stabilizacija slike, katero zmogljivejši in novejši power zoom fotoaparati v imajo, mali žepni kompakti pa v glavnem ne. A tudi to ne premaga pomanjkljivosti malih slikovnih tipal.

Fotografi, tisti pravi, vrhunski, znajo sami izbrati svojim namenom primerne aparature in za to tudi namenjajo ustrezne vsote šumečih bankovcev. Mi povprečni amaterski fotografi - lovci, kateri drugače gledamo na končen rezultat - sliko kot tudi na sam dogodek, pa bomo vedno iskali nekakšen kompromis med ceno, prenosnostjo in kvaliteto. Podobno kot to počnemo pri naših puškah in optiki.

Stran je avtorsko zaščitena, vse pravice pridržane © Forum-LOV
Vse vsebine so last avtorjev.

Všečkaj FORUM-LOV na Facebooku

POZOR! Ta stran uporablja piškotke in podobne tehnologije.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov Več o piškotkih

VREDU

Nova zakonodaja
Spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika. Rok za implementacijo sprememb je 15. junij 2013.
Kaj je piškotek
Piškotek je majhna datoteka sestavljena iz zaporedja črk in številk, ki se naloži na računalnik  obiskovalca, ko ta prvič vstopi na določeno spletno stran. Spletni strani omogoča, da obiskovalca ob vsaki vrnitvi prepozna, s čimer pripomore k boljšemu delovanju strani in izkušnji uporabnika. Tipičen primer je denimo nakupovalna košarica. Brez piškotka bi se spraznila vsakič, ko bi spletno stran zapustili. Piškotki niso virusi, se ne reproducirajo in načeloma niso škodljivi. 
Zasebnost in piškotki
Je pa moč z njimi analizirati pomet na spletni strani, izvajati napredne oglaševalske tehnike in slediti določenemu uporabniku preko različnih spletnih strani in ustvariti njegov profil, iz katerega so lahko razvidne intimne podrobnosti njegovega življenja. V praksi to prepogosto poteka prikrito, zato v tem smislu piškotki pomenijo poseg v  zasebnost. Prav zato nova zakonodaja uporabo piškotkov omejuje. Jih ne prepoveduje, pač pa zaostruje pravila uporabe. Ključno je, da morajo biti uporabniki spletnih strani s piškotki seznanjeni in da jim mora biti ponujena izbira, ali želijo, da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu.
Nujno potrebni piškotki
Seznam vseh piškotkov, ki se lahko, ni pa nujno, pojavijo na spletnih straneh. Ti piškotki so avtomatično dovoljeni, ker spletne strani brez njih ne delujejo. Ključni so za navigacijo po spletnih straneh in zagotavljajo, da osnovni procesi spletne strani delujejo.

NAVODILA ZA NASTAVITVE PIŠKOTKOV V RAZLIČNIH BRSKALNIKIH, NAJDETE TU: http://civicuk.com/cookie-law/browser-settings 
Piškotki za analitiko
V želji po izboljšanju spletnih vsebin in storitev so lahko v uporabi orodja za spremljanje brskalnih navad posameznikov med obiskom internetnih strani, denimo Google Analytics. Taki piškotki sicer zbirajo anonimne podatke, ki gredo v analizo skupaj s podatki drugih obiskovalcev in služijo ugotavljanju kako se spletna strana uporablja.
Piškotki družabnih medijev
Ti piškotki dovoljujejo povezavo z družabnimi mediji, prijavo na spletno stran s Facebookom in omogočajo objavljanje svojih aktivnostmi na spletni strani na Facebooku, Twitterju in LinkedIna javnost seznanjate s svojimi aktivnostmi na spletu.
Youtube piškotki
Ti piškotki dovoljujejo uporabo podatkov povezanih z uporabnikovim brskanjem po Youtube.
Marketinški piškotki
Ti piškotki omogočajo ugotavljanje ali je uporabnik videl oglasno sporočilo in kdaj ga je nazadnje videl.

SEZNAM PIŠKOTKOV

Ime Piškotka Čas poteka piškotka Namen Domena
f786c1b7912c3c557d44d65c02458f86 TRAJANJE SEJE Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
_ga 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
__utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
id 2 LETI Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_drt_ TRAJANJE SEJE Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmv 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
PISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
BEAT 2 URI Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
HSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
NID 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
OTZ 1 MESEC Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
PREF 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SAPISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
__jwpusr 1 DAN Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
PREF 10 LET Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
reg_ext_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_gate TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
use_hitbox TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube
VISITOR_INFO1_LIVE 8 MESECEV Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
cookieAcceptanceCookie 27 LET Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
YSC TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube