Upravljanje z volkom
Ali je številčnost lahko osnova za upravljanje z volkom
Marybeth Holleman pisateljica in raziskovalka divjine je ob priliki umika volka iz liste ogroženih živali v ZDA posredovala izsledke Gordona Haberja, v letalski nesreči umrlega dolgoletnega raziskovalca volkov v parku Denali. Haber trdi, da številčnost ne more biti osnova za presojo o zdravi stabilnosti populacije te vrste.
Haber je več kot 43 let opazoval volkove v divjini Aljaske v vseh letnih časih in vremenskih razmerah. Njegovo jasno sporočilo glasi, da je na podlagi številčnosti volkov nemogoče ocenjevati stanje populacije, ker je pri volku pomembno predvsem stanje skupnosti, torej volčjega tropa. Volkovi naj bi po njegovem prepričanju bili poleg človeka najbolj socialno odvisni vretenčarji. Volčji trop ni skupek bojujočih se in renčečih zveri, temveč dobro organizirana in disciplinirana skupnost povezanih posameznikov in družinskih enot, ki sodelujejo na izredno ljubezniv in učinkovit način.
Volkovi prepotujejo velike razdalje, da ostanejo s tropom ali da si najdejo svoj trop, če so se od njega izgubili. Haber navaja primer, ko je alfa samica od lakote poginila potem, ko je bil njen partner za študijske namene odstreljen. Preseljen volk bo prepotoval na stotine kilometrov, da se bo vrnil k svojemu tropu. Prvi volk opažen v Kaliforniji v devetdesetih, ni nikoli prenehal potovati, ker je iskal družico, da bi si ustvaril svoj trop. Ko trop izgubi pomembnega posameznika, lahko razpade in preostali posamezniki pogosto umrejo.
Družinske skupine, tropi razvijejo edinstven in zelo sodelujoč sistem vzgoje mladičev. Novejša raziskovanja kažejo (sir david attenborough) , da tudi nekaj drugih vrst razvija pravzaprav svojo kulturo. Torej lastnosti skupin, katere pri človeku prepoznavamo kot kulturo in označuje različne načine reakcij in delovanja v odvisnosti od različnih okolij in okoliščin. Tako je tudi za volkove znano, da pravzaprav gojijo različne kulture gibanja, lovskih tehnik, vzreje mladičev ipd. Volkovi na različnih področjih se bodo različno prilagajali, za vse pa je značilna močna socialna povezanost. Zabeleženih je mnogo primerov, ko je odstrel ali drugačna izguba pomembnega člana tropa (nesreča, poškodba na lovu...), povzročila razpad tropa in propad znatnega dela članov.
Zatorej nikoli ne moremo presojati stanja populacije samo na osnovi števila ali celo številčnosti odstrela, ker to ne pokaže stanje njihove skupnosti, ki je lahko kljub večjemu številu zelo ogrožena.
Zato je smiselna edina pot, da se pri zaščiti volka pravzaprav upošteva zaščito celotnega tropa.Pričakovati je, da se bo tudi v Sloveniji pri presojanju o odstrelih, najsi gre za intervencijske ali redne začelo razmišljati na ta način. Predvidevam, da usklajen zdrav trop na primernem področju zna povzročati okoliškemu prebivalstvu manj težav kot razpršeni posamezniki. To je sicer moje osebno sklepanje, ki ga zrcalim iz primerov divjih prašičev, domača stroka, ki se ukvarja z volkom pa bo verjamem da pokazala ali je tako sklepanje osnovano ali ne
Vir: http://www.summitdaily.com/news/8780038-113/wolves-family-haber-wolf