Delo Strokovnih služb LZS

Vir: Dokumenti LZS

glavasld.jpeg.gifDelo Strokovnih služb LZS

Na 27. seji UO LZS z dne 19. oktobra, so obravnavali delo strokovnih služb LZS.

Ker gre za nas vse pomembno zadevo objavljamo del zapisnika te seje.

Delo Strokovnih služb LZS

Predsednik LZS je povedal, da je to točko uvrstil na dnevni red, ker je bil mnenja, da se je potrebno o tej tematiki pogovoriti tudi na seji UO in k temu povabiti širši krog - kar pomeni predsednike posameznih komisij. Povabil je tudi delavce Strokovne službe, da bi lahko podajali pojasnila, če bi bilo potrebno. Vse prepogosto je slišati različna kritična razmišljanja ali pa negodovanja, zato se je odločil, da se zadeva iznese na UO in ugotovi, kaj se od Strokovnih služb pričakuje, kaj se izvaja in kaj ne, in kaj bi želeli da se izvaja. Ugotovil je, da sta člana UO LZS Miha Molan in Jože Samec že pred tem podala pisno gradivo, ki je predloženo članom UO (Gradivo *{povezava na naš članek z gradivom} je priloga in sestavni del zapisnika). Nato je odprl razpravo.

J. Samec je k svojemu pisnemu gradivu dodal, da je to kar je napisal, mislil z zelo poštenimi nameni in da pri tem ne kaže na posameznike v Strokovnih službah, temveč izhaja iz drugih izhodišč oziroma temeljev.

Prvo izhodišče je
naloga UO, da postavlja odgovorne ljudi, ki naj vodijo Strokovno službo in drugo, da izhaja iz ugotovitve, da delo Strokovnih služb ni učinkovito. Pri tem je člane UO spomnil na cilje, ki so si jih postavili na delavnici, ki je potekala pred sejo UO LZS v LD Zeleni vrh-Vuzenici na začetku mandata dne 16. 2. 2008, in na kateri je bil izpostavljen problem organiziranja učinkovite Strokovne službe, kot osrednja naloga delovanja predsednika in obeh predsednikov. Osebno je prepričan, da Strokovna služba ni prilagojena zahtevam današnjega časa in da ostaja že več desetletij približno enako organizirana, naloge in čas pa zahtevajo novo organiziranost. Zaradi tega LZS ne dosega ciljev in posledično izhaja iz neustrezne organizacije tudi nezadovoljstvo zaposlenih v Strokovni službi. Kaj pa pomenijo nezadovoljni zaposleni v hiši, je dejal, da to ve iz svojih 20-letnih izkušenj pri vodenju kolektiva. Rezultat vseh teh nezadovoljstev so tudi zadeve, ki čakajo na sodišču ali pa so bile že obravnavane s strani inšpekcijske službe. Kot problem številka 1, je izpostavil vodenje Strokovne službe.

Dejal je, da ga je osebno najbolj motilo v minulih 3 letih sedanjega mandata, kot člana Komisije za informacijski sistem, da si morajo člani komisije za seje sami pripravljati gradivo za seje. Ta navada je prenesena iz LD, kjer so vse delali volontersko, vendar se pri tem pozablja, da je naloga Strokovne službe, da pripravlja strokovna gradiva za seje organov LZS.

Ob nastopu te funkcije je predvideval, da bo dobival v roke tudi pripravljena gradiva in da bodo le nekatere stvari pomagali pripravljati člani ali pa predsedniki teh komisij, vse ostalo pa je pričakoval od Strokovne službe. S to ugotovitvijo je dokazoval, da Strokovna služba ni ustrezno organizirana. Ugotovil je , da je eden od ciljev tega mandata že zamujen, saj prehajajo sedanji organi v zadnje leto tega mandata in v enem letu se vsebinsko reorganizacija ne da izvesti. Ter dodal, da so delavci različno obremenjeni.

Dejal je, da je vodenje te službe posebno poglavje in da je direktorja imenoval ta organ - UO. Osebno s to odločitvijo ni zadovoljen. Ravno na tem delovnem mestu oz. to delovno mesto bi moralo zagotavljati funkcioniranje Strokovne službe. Spomnil je na razpravo, ki je tekla o pridobivanju sredstev izven članarin, to je sredstev iz razpisov ministrstev in evropska sredstva. Vprašal se je ali je bila LZS pri tem uspešna. Dodal je še naslednje razmišljanje:
                        - Potrebno je opraviti resno analizo delovanja teh Strokovnih služb. -
Vprašal je, ali so Strokovne službe tudi res samostojne in ali so v primežu OLZ, ker opaža, da tempo te Strokovne službe narekujejo tudi ljudje iz območnih zvez, zlasti tistih, ki so najmočnejše, to pa je ena od stvari, ki je ne bi smelo biti, je delal. Predlagal je, da se tej temi posveti posebna seja UO.

Za konec je poudaril, da res ni bil njegov namen pisanja očitati ljudem da ne delajo, očitek gre vodji, ki ali včasih ne zna dela tako razporediti kot ga je potrebno, ali pa se tudi sam ne angažira dovolj.

J. Grah je dejal, da je o zadevi razpravljal z J. Samcem in da sta se le malo razhajala v nekaterih stališčih. Uvrstitev te točke na dnevni red, meni, da je zelo umestna. Ugotovil je, da je veliko zadev že zajetih v pisnem gradivu, ki sta ga predložila M. Molan in J. Samec, vendar ne v celoti. V razmišljanju se je vrnil na začetek mandata, tja kjer je UO postavili vizijo, oziroma jo je postavil predsednik LZS, ko je kandidiral. Dejal je, da vsi ti problemi izhajajo od takrat in sklenil, da če izhajajo od takrat, potem ni korektno, da se sedaj razpravlja le o Strokovni službi, temveč bi se moralo o celotnem kompleksu vodenja LZS, to je vključno s predsednikom in podpredsednikoma. Vodstvo LZS se sestane pred vsako sejo upravnega odbora in pozna probleme, o katerih bi moralo zavzeti neka čvrsta stališča. Menil je, da je bil sedanji mandat dobljen zato, ker je vizija temeljila na popolnoma novih temeljih vodenja in razvoja LZS in ugotovil, da le ta ni v celoti uresničena, veliko je bilo narejeno, veliko postavljenega, veliko spremenjenega, vendar pa tisti srž, ki je bil postavljen v viziji, ni bil realiziran. Na začetku mandata, bi morali pričeti z uresničevanjem vizije, t.j. v spremembo najvišjega akta - Pravila LZS, kjer je točno opredeljeno, kaj morajo delati območne lovske zveze in kaj Strokovne službe, in kakšno izobrazbo morajo imeti Strokovne službe. Dejal je, da je bilo to zanemarjeno in se je še naprej izvajal stari sistem. Tako sta bila na vodstvenih mestih zaposlena delavca iz neke druge stroke in ne iz tistega področja, ki bi ga potrebovali.

Dejal je, da je UO res to sprejel, vendar je nekdo to predlagal in sedaj se izkazuje, da so tu problemi. Kadrovsko politiko bi morali spremeniti, tako da bi na vrhu, na prvi ali drugi stopnici, imeli človeka, ki bi bil strokovno usposobljenost na področju prava, kar LD danes najbolj potrebujejo, ko sprašujejo o stvareh, ki jih potem ne vedo odgovoriti in zaradi tega rastejo tudi stroški pravnih pomoči, ki so že prerasli številko 20.000 € in kaže, da bodo še bolj rasli, zato bo prav na tem področju potrebno nekaj ukreniti.

V kolikor bi Pravila LZS spremenili že na začetku, je dejal, bi verjetno danes imeli v tej dvorani 12-15 ljudi, ki odločajo in od katerih bi vsak imel svojo funkcijo, kaj mora delati, tako pa le deset članov UO dela v komisijah, ostali člani UO pa je mnenja, da s kritiko le upočasnjujejo stvari, kar naj bi zavrlo pričetek adaptacija vile LZS ali pa preselitve na Vrhniko. Ni rešeno tudi vprašanje pridobitne in nepridobitne dejavnosti.

V zvezi z delom računovodstva je pojasnil, da danes kritike niso več upravičene, da deluje dobro in da bi bila danes napaka, če bi se odločili in zaposlili svojega človeka. Pojasnil je, da je doseženo to, da bo računovodski servis dva dni delal na sedežu LZS, kjer bo na voljo vsem predsednikom komisij in drugim in bo reševal konkretne probleme. Predlagal je, da predsedniki komisij na ta način rešujejo zadeve, da najprej na računovodstvo pregledajo dokumentacijo s svojega področja.

Podprl je mnenje predhodnika, da se pripravi analiza delovanja Strokovnih služb in LZS.

V. Kovačič je prav tako izhajal iz vizije, ki je bila postavljena na delavnici na začetku mandata v LD Zeleni vrh-Vuzenica. Vprašal je, kakšno odgovornost na osnovi te vizije imajo Strokovne službe, tako v projekciji reševanje vprašanj, kot organiziranosti v prihodnosti. Izpostavil je le nekaj nalog, ki so bile opredeljene na tej delavnici in sicer oblikovanje temeljev lovske organizacije v prihodnosti, kot glavna naloga in odnos lovske organizacije do okolja in koristnost njenega dela.

Nato je povzel nekaj konkretnih nalog iz omenjene delavnice in sicer: učinkovitost Strokovnih služb, stiki z javnostjo, izvajanje izobraževanja, vloga strokovne službe, učinkovitost lovske organizacije, informacijski sistem, razmerja do OZUL, ZGS in nevladnih organizacij, finančna disciplina, zunanji in notranji pravni akti, pravni red, starostna struktura v lovstvu - članstvu, škoda na divjadi, idr.

Pojasnil je, da ima kot podpredsednik delovne skupine Lovstvo in mladi, korekten odnos s strokovnim delavcem, ki pokriva to področje. Glede stikov z javnostmi in področja informacijskega sistema je menil, da je na teh področjih veliko narejenega. Finančna disciplina se je tudi izboljšala

Predlagal je, da UO danes ugotovi, kaj je zdaj tisto in koliko bi morale Strokovne službe narediti na področju teh nalog.

B. Podgoršek se je podal mnenje k trditvi, da so Strokovne službe v primežu OLZ. Dejal je, da lovske družine potrebujejo strokovno podporo. Lovske družine, ki so organizirane v območni lovski zvezi, konkretno njihovi Savinjsko-Kozjanski zvezi, ki je zelo močna in ima zaposlenega tudi strokovnega tajnika. Dodal je, da LD pogosto iščejo pomoč na območni zvezi. Zato ne podpira mnenja, da so Strokovne službe v primežu območnih zvez, glede na to, da LD potrebujejo pomoč. Predlagal je, da se naj razmišlja v tej smeri, da se z organiziranostjo LZS na terenu zagotovi pomoč vsem lovskim družinam enako, tudi tistim, ki niso članice območnih zvez. Menil je, da bi bilo dobro, da se na terenu odprejo pisarne LZS. Predlagal je, da se izhaja iz želja članic LZS, to pa so lovske družine, kot temeljne enote.

A.Vrščaj je dejal, da se deloma strinja s podanimi mnenji. Njihova območna zveza nima pripomb in je zadovoljna z delom Strokovne službe LZS. Ni se strinjal s predlogom, da bi moral biti direktor pravnik, ker ima Strokovna služba pravnika, ki dela na tem področju. Strinjal se je, da je potrebno stalno proučevanje organiziranosti LZS in Strokovnih služb ter predlagal konstruktivno razpravo.

B. Breitenberger je ugotovil, da je potrebno znotraj Strokovnih služb in v povezavah s članicami LZS zagotoviti učinkovito doseganje ciljev. Posamezniki v Strokovni službi kot tudi v organih LZS morajo vedeti, kaj morajo delati in kakšna je njihova odgovornost in usklajevati naloge med seboj (t.j. kaj naj kdo dela in drug ne).

O svoji pristojnosti, da razpravlja o delu Strokovnih služb je menil, da za to nima pooblastila Idrijskih lovcev, niti ni dovolj usposobljen in seznanjen s problematiko.

Navezal se je na razpravo o računovodskih storitvah in spomnil na to, kako je bila predstavljena in nato sprejeta na UO odločitev za računovodski servis, da LZS ne rabi svojega računovodje, ker naj bi bil računovodski servis cenejši in bolj strokoven. Sedaj se izkazuje, da temu ni tako, zadeva še ni prišla na dan s številkami, je pa ta servis bistveno dražji kot je bil računovodski delavec LZS. Ta primer, je dejal, kaže na to, da v sistemu nekaj ni v redu. Kaj in kako delajo Strokovne službe, je dejal, je stvar direktorja, ki je vezan na mandat predsednika, UO pa odloča le ko je potrebno kakšno delovno mesto ukiniti ali katero na novo vpeljati. Kot predsednik komisije za strelstvo je sodelovanje s Strokovno službo ocenil kot primerno.

F. Ličer je prav tako dejal, da je premalo seznanjen z delom strokovne službe, da bi lahko o tem razpravljal, kljub temu pa je zelo pohvalil Lisjak in glasilo Lovec. Predlagal je, da bi UO osredotočil na delo komisij, predvsem komisije za izobraževanje in upravljanje z divjadjo, za kateri je izrazil dvom, da izpolnjujeta oz. opravljajo svoje naloge. Menil da bi bilo treba vspostaviti sodelovanje teh komisij s Strokovno službo, saj ima občutek ( konkretno primer izobraževanja, menil je, da niti Strokovna služba ne ve ali je komisija svoje stvari pripravila ali ne). Navezal se je na predlog J. Samca, ki je predlagal, da bi bilo treba Strokovno službo prilagoditi času in novim nalogam. Predlagal je, da bi tudi samo organizacijo teh komisij prilagodili času in nalogam. Menil je, da je deset komisij zelo veliko in da se boji, da pri nekaterih ni posebnih rezultatov, predstavljajo pa porabo sredstev in so obdržale kontinuiteto v sistemu. Poudaril je, da bi moralo biti sodelovanje med direktorjem, predsednikom in podpredsednikoma ter Strokovno službo boljše, ker bi potem mogoče bilo delo bolj usklajeno, saj je opaziti včasih razhajanja. Kot primer je navedel odločitev za računovodski servis, predlog so člani UO potrdili, kljub temu, da stvari niso imeli izdelane in niso bili dovolj seznanjeni, da so lahko o tem takrat odločali.

S. Vatovec je dejal, da zastopa volilni okoliš širšega Obalno kraškega območja, katerih LD niso nikjer včlanjene v območni zvezi. Servis za njih opravlja pooblaščena članica Lovska zveza Koper, kolikor toliko. V njihovi LD kar zadeva Strokovno službo nimajo problema. So pa problemi v ostalih LD, ki veliko več pričakujejo od LZS, kot osnovne celice LZS, ne pa od območne lovske zveze. Predlagal je, da se razmišlja o tem vprašanju organiziranosti same LZS. Menil je, da je vse preveč predsednikov OLZ članov UO LZS, mnogi od njih pa predstavljajo dolgoletno kontinuiteto in je vprašanje ali je to dobro. Ugotovil je, da se UO ukvarja z vsem drugim, le z lovstvom ne.

F. Križman je spomnil na to, da si je vodstvo na začetku mandata razdelilo naloge in da zato danes pogreša prisotnost mag. L. Bradača, ki je bil zadolžen za delovanje Strokovne službe tako organizacijsko kot pravno in kadrovsko. Menil je, da bi danes mag. L. Bradač moral poročati o tem, kaj je napravil na tem področju, kaj ni in kaj je še potrebno, da bi Strokovne službe delovale. V nasprotnem bi bilo potrebno sejo preložiti, je rekel.

K gradivu, ki ga je pripravil J. Samec je pripomnil, da je neprimerno trditi, da člani UO ovirajo delovanje Strokovnih služb in je vprašal, kako on kot član UO ovira delovanje Strokovnih služb in ali so člani UO sprejeli kakšne sklepe proti Strokovni službi. Dejal je, da so le potrdili, kar je bilo predlagano organizacijsko in sicer to kar je bilo od zadolženih ljudi predlagano, da pripravijo te stvari. Tako je bil B. Kurnik zadolžen za delovanje komisij, kljub temu pa ugotavlja, da imajo nekatere komisije svoja izhodišča, ki sploh ne pridejo do članov UO, ampak so prikazana v veliko drugih oblikah. Tako je bil seznanjen s strani podpredsednika komisije za mednarodne odnose za zadeve, ki niso skladne s sklepi UO, ki se nanašajo na delovanje na tem področju. Tudi na področju izobraževanje je UO sklenil, da moramo imeti tečaje za lovske čuvaje, ker so LD vezane na izvajanje koncesijske pogodbe, vendar to izobraževanja žal na nekaterih področjih ni bilo izvedeno. Menil je, da ne gre pri tem samo za vprašanje Strokovnih služb, temveč tudi za vprašanje iniciativnosti komisij, ki niso dovolj intenzivno delovale na svojem področju in predsednika komisije za izobraževanje, za katerega je ugotovil, da ga danes tudi ni.

Menil je, da bi pristojni oz. zadolženi s strani UO, mag. L. Bradač in direktor morala danes povedati, kaj bi bilo potrebno, da UO potrdi, da bi Strokovne službe učinkovito delovale. Pojasnil je, da je glasoval proti dogovoru o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, ker je mnenja, da je potrebno te zadeve reševati tako, kot velja povsod v podjetjih, če delavec ne opravlja svojega dela.

J. Čeferin je kot predsednik ZLD Gorica povedal, da s strokovnim tajnikom ZLD vidita problem v neodzivanju na pobude in vprašanja, ki prihajajo iz območnih zvez, ki so vsaj zaenkrat podaljšana roka LZS, vsaj tiste, ki so močne in to funkcijo tudi opravljajo in v reševanje problemov, za katere žal ugotavlja, da se, ali ne rešujejo in da se kopičijo, ni odgovorov in posledično letijo kritike, ne samo s strani OLZ, ampak tudi od lovskih družin.

Opaziti je tudi v zadnjem obdobju neko dvotirnost sistema, ene stvari gredo direktno na LD, druge pa potekajo preko območnih zvezah. LD se največkrat obračajo na območne zveze, katere pa z marsikatero zadevo niso seznanjene in tako so potem na območni zvezi deležni kritike in posledično tudi LZS. Sklenil je razmišljanje z ugotovitvijo, da organizacija pri takem sistemu ni dobra.

Vrnil se je k problemu reševanja vprašanj in dejal, da vsak, ki se obrne na LZS, pričakuje nek odgovor, tak ali drugačen, žal pa se največkrat dogaja, da se zadeve odstopi neki komisiji ali celo nekemu ministrstvu in to traja leta in leta in nič se ne zgodi. Drugi problem pa je nezadosten pretok informacij, kar povzroča nezadovoljstvo. Zato se je zavzel za bistveno večjo pretočnost informacij, saj bo boljša seznanjenost posledično pomenila tudi manj kritik in vprašanj.

M. Arlič je k gradivu J. Samca dodal, da so v njem navedene vse pristojnosti in naloge direktorja Strokovnih služb, kot so predpisane s Pravil LZS, kdo in kaj in na kak način organizira Strokovne službe. Dejal je, da je UO v tem mandatu nastavil direktorja, ki bi moral opraviti vse te naloge in generalnega sekretarja za boljše delovanje Strokovnih služb, na koncu pa člani UO ugotavljajo po dveh letih, da se ta zadeva ni nič spremenila na boljše. Dejal je, da UO ni pristojen za vodenje in organiziranje dela Strokovnih služb. Menil je, da je naloga UO, da dejansko spremlja naloge s področja lovstva. Od dela volonterjev, ki so člani različnih komisij, ni pričakovati strokovnega dela in tega, da bodo o vsem seznanjeni. Pregled čez celo razpravo je izkazuje dejstvo, da LZS ni pravilno organizirana. Ko je govora o območnih lovskih zvezah in predsednikih OLZ ugotavlja, da je ta vmesni člen potreben in da ta povezava do članic LD, ki jih je okrog 420, mora biti, kar je že bilo ugotovljeno pri sprejemu novih Pravil in da vsega sicer obstoječa Strokovna služba ne bi bila sposobna zagotoviti, zato je predlagal, da se razmišlja v tej smeri organiziranosti lovske organizacije.

J. Krivec je dejal, da konkretno ne more ocenjevati dela Strokovne službe samo kritično, tako kot ostali predsedniki komisij, ker tega pregleda nima. V zadevah, pri katerih je sodeloval pa ocenjuje, da je bilo narejeno tako, kot mora biti. Predlagal je, da bi bilo bolje ozirati se in razmišljati vnaprej, tako kot je napisal J. Samec, in da se pogleda kako bo delo v naprej potekalo in kaj se v tem mandatu od tega še da rešiti. Predlagal je, da direktor Strokovnih služb izpelje naloge, kot so predstavljene v gradivu J. Samca in v kolikor bo to izpeljano, bo vse urejeno tako, kot mora biti.

Podal je še komentar k članku v zadnjem Lovcu »o predvolilnem času« in izrazil v zvezi s tem svojo zaskrbljenost.

N. Šuštarič je kot predsednik KOPV o svojem sodelovanje s Strokovno službo povedal, da je komisija od vsega začetka pogrešala strokovne predloge in obdelavo tem ter pripravo gradiv, vsaj v obliki nekih tez, ki bi lahko bile iztočnica za debato na komisiji. Sedaj se v komisiji organizirajo tako, da člani pripravljajo gradiva, študirajo predpise, komunicirajo z zunanjimi sodelavci, kar pa je preveč, od tega kar se pričakuje od članov in posebno od predsednika. Izhajajoč iz tega, da LZS ni profesionalna organizacija in da si ne more privoščiti močnega strokovnega tima, je bil mnenja, da je tu potrebna neka srednja pot. Ocenil je, da je Strokovna služba vendarle v deficitu in da je vloga direktorja, da s tem kadrom, ki ga je malo strokovnega, da skuša te naloge operativno prenašati tudi v strokovnem pogledu.

Ob ugotovitvi, da bi bil pravni strokovnjak v Strokovni službi potreben, je dejal, da je bila tu narejena velika napaka. Izrazil je upanje, da bodo razlogi za takšno stanje v prihodnosti znani. Izrazil je obžalovanje, ob odločitvi, da se ni zaposlilo pravnika, ko je bila za to priložnost. Danes te priložnosti ni ali pa je dosti manjša, ker bo treba zaposliti nekoga dodatno. Kombinacija generalnega sekretarja in pravnika bi bila za obstoječe finančne zmožnosti LZS, dobra kombinacija. Zdaj se rešujejo te stvari drugače in so očitki v Lovcu glede honorarja. Pojasnil je, da je ta honorar za odvetniške storitve evidentirano in je primerljiv tudi glede višine cene. Menil je, da ocena v Lovcu lahko nekoga moti, še posebno, če nima vpogleda v problematiko, ki bi jo morala sicer reševati Strokovna služba. Da pa je problematika, ki jo mora reševati Strokovna služba zahtevna, vedo vsi predsedniki komisij in direktor Strokovne službe. Dejal je, da bi bilo preveč poenostavljeno hitro reči, strokovne službe delajo veliko premalo ali pa da ne delajo tisto, kar se od njih pričakuje. Opozoril je na kadrovsko sestavo službe, ki vedno ne more omogočati vseh rešitev. Ali bi bili pripravljeni službo kadrovsko okrepiti je drugo vprašanje, oziroma vprašanje za prihodnost.

Nadalje je predstavil primer, ko Strokovna služba morda ni odigrala svoje vloge tudi zato, ker je bila pod vplivom stališč ene od komisij in sicer pri uveljavitvi Pravilnika o financiranju določenih nalog LZS, ki se prenašajo oz. soizvajajo na regijskem območju. Letos bo tretje leto, ko se izvaja ta sistem. Vprašal se je ali so OLZ v stanju pripraviti plane tako, da se bodo v planih kot razlog izkazalo tiste naloge, ki naj bi bile sofinancirane? Opozoril je, da so se na zadnji seji predsednikov komisij nakazali drugačni načrti, ki bodo ob uveljavitvi stvari peljali v drugo smer. V tej zadevi Strokovna služba in direktor niso opravil svoje naloge, kot bi morali, je ugotovil. Izvajanje internih predpisov LZS je za Strokovno službo ustava in zakon in tu dileme oz. kakšne druge debate o nekem sprejetem aktu ne more biti, lahko je le razprava, kako ga izboljšati, popraviti, vendar ga je potrebno skušati izvajati, je opozoril.

Menil je, da Pravilnik letos spet ne bomo uveljavljen in bomo tu izpadli sami do sebe neresni. Pravilnik je bil narejen, da se stimulira tiste sredine, ki na področju strelstva, kinologije, kulture in izobraževanja, delajo aktivno in da se jih tudi finančno podpre. Glede tega so bili tudi vsi enotni, da pa se že tretje leto deluje samo tako, samo da ne bi uveljavili nekega akta, potem nekaj tu ni v redu, je ugotovil.

Za konec je dejal, da je zadnja ugotovitev o predvolilnem boju zelo umestna in da ga je malo strah, da bi se začeli ukvarjati sami s seboj. Dejal je, da J. Samec pozna probleme širše, ne samo s področja informatike. K razmišljanju treh članov na forumu, pa je dejal, da so bistveno širša od problematike Strokovnih služb in jih v okviru današnje točke ni mogoče nikakor obdelati, to je vprašanje organiziranosti, velikost upravnega odbora ali so zveze člen ali ne. To so široke teme, ki se bodo odprle ob osnutku novih pravil.

Ocenil je, da je bilo v okviru razpoložljive kadrovske strukture ogromno narejenega, po letu 2007 se je LZS nehala ukvarjati sama s seboj in rezultati si vidni povsod. Veliko je še stvari, ki se kažejo kot problem in jih bo potrebno reševati, kar pa je normalno. V okviru razpoložljivih finančnih in kadrovskih možnosti je potrebno, da vsak odgovorno opravlja svoje delo in se trudi še vnaprej.

M. Toš je v krajši razpravi izpostavil, da podpira večino mnenj in stališč, ki sta jih zapisala M. Molan in J. Samec, pri čemer je mnenja, da je J. Samec zelo dobro izpostavil utemeljena dejstva okoli vodenja Strokovnih služb LZS, zlasti še nalog in pooblastil direktorja LZS. Ta stališča bi kazalo skupaj z nekaterimi razmišljanji J. R. Graha, S. Vatovca in F. Križmana, temeljito pretresti in vključiti v analitično oceno stanja in razmer, kar bi bilo treba storiti do konca mandata in za razpravo pripraviti resnično celovito in objektivno analitično gradivo. Ocenil je, da pa je bilo kljub vsemu koristno, da se je izvedla ta razprava.

V svojih odnosih s Strokovno službo je pozitivno ocenil sodelovanje z obema delavcema uredništva lovskega založništva, ki dobro opravljata svoje delo. Tudi z drugimi sodelavci strokovne službe ni bilo težav. Predlagal pa je, da se bolj okrepi vloga in položaj direktorja LZS, ki je bil pripeljan tudi z namenom pridobivanja dodatnih sredstev iz različnih razpisov in da dejansko vodenje Strokovne službe v celoti prevzame direktor.

Glede »predvolilnega boja«, ki je bil omenjen, je M. Toš pojasnil, da lovski medij ne bo predvolilni bilten ne za enega ne za drugega. Hkrati je javno povedal, da je delo uredništva avtonomno in da se še ni zgodilo, da bi ga aktualni predsednik LZS, mag. S. F. Krope, poklical in rekel, tega ne smeš objaviti oz. dajal napotke glede objave ali neobjave člankov v Lovcu. S tem je zavrnil vse dezinformacije v tej smeri in zagotovil, da je ta odnos zelo korekten, česar so v uredništvu veseli. Skušajo delovati tako, da bo končni produkt njihovega dela čim boljši - t.j. revija in knjiga. Letošnja knjiga ZK bo izšla že prihodnji mesec. Hkrati je napovedal, da bo v začetku prihodnjega leta izšel po več letih priprave Lovski priročnik, zaostanek je nastal, ker posamezniki niso pravočasno oddali svojih besedil. Za zamudo prevzemajo svoj del odgovornosti, sam tudi subjektivni del in odgovornosti ne želijo prevaliti na drugega.

S. Žerjav se je zahvalil vsem za podana mnenja. Mnenja je, da bi bilo popolnoma neproduktivno, če bi sedaj pripovedoval v kakšnem stanju je dobila Strokovna služba in kakšna je bila primopredaja ter vse ostalo. Vse pripombe bo analiziral in poskušal izboljšati delo Strokovnih služb.

P. Habjan je dejal, da je težko je komentirati glede na vsa podana mnenja. Mnenja je, da je potrebno zadevo zapeljati do kraja mandata in ne sedaj rezati. Predlagal je, da se več naredi na vprašanju primernosti organiziranosti LZS in s tem reši vprašanje, ali so območne lovske zveze sestavni del LZS ali ne. Glede posamezne učinkovitosti dela posameznih delavcev Strokovne službe je mnenja, da je to v kompetenci direktorja, direktorja pa mora UO nadzirati in če ugotovi, da delo ni opravljeno, mora predsednik ustrezno ukrepati.

A. Lukančič je dejal, da zadeve niso bile pripravljene, pričakoval je, da bo direktor pripravil analizo problematike za obravnavo na UO. Naloge so opredeljene že s Pravili. Mnenja je, da bi direktor moral vzpostaviti boljšo komunikacijo med zaposlenimi in da je njegova prioriteta izvajanje ter koordinacija nalog, finančno poslovanje in pridobivanje sredstev, predvsem pa sodelovati navzven z zunanjimi institucijami.

Generalni sekretar bi moral po njegovi oceni več delati na sami koordinaci znotraj organizacije, z usposobljenimi članicami, LD, v organih in samih komisijah. Mnenja je, da izdaja lovskih izkaznic ne sodi v ta delokrog. Predlagal je, da se naloge teh dveh vodstvenih delovnih mest bolj opredeljene oziroma opisi delovnih mest bolj podrobni.

Glede načrtov dela komisij je dejal, da je postavljena finančna konstrukcija, prave vsebine pa po njegovem mnenju ni, katere so predložene komisiji za finančno gospodarsko poslovanje, katere član je.

V zvezi z LIS Lisjak je dejal, da so mnenja, da je LIS Lisjak glede porabe sredstev šel preko vseh meja in povzroča tudi težave v delu Strokovne službe.

Predlagal je izvajanje računovodstva, kot dela Strokovnih služb, s tem, da bi ta delavec lahko opravljal tudi dela za izven.

Mnenja je, da bodo strokovni tajniki območnih lovskih zvez morali tudi v bodoče opravljati naloge LZS regionalnega nivoja.

Predsednik LZS je zaključil razpravo. Dejal je, da je dejstvo, da bi se UO LZS moral ukvarjati z drugimi zadevami, zato je bila tudi ta tema uvrščena na dnevni red. Strinjal se je, da je LZS z obstoječimi kadrovskimi zmogljivosti veliko naredila, saj je tu govora le o 7 zaposlenih in 22.000 članski organizaciji.

 


Predsednik LZS je oblikoval predloge sklepov, ki so bili soglasno potrjeni in se glasijo:

SKLEP 2.1.: Člani UO LZS so seznanjeni s situacijo in mnenji o delu in težavah Strokovnih služb LZS ter s pričakovanji UO in odborov ter predsednikov komisij.

SKLEP 2.2.: UO LZS poziva Komisijo za finančno-gospodarsko področje pod vodstvom J. Graha, da čim prej pripravi finančne posledice predloga novih pravil, da se z njimi seznanijo člani UO in da se o tem prične razpravljati.

SKLEP 2.3.: Člani UO LZS naj do 25. 10. 2010 pošljejo generalnemu sekretarju svoje predloge o temah, o katerih bi radi razpravljali na sejah UO LZS. Strokovna služba bo do zadnjega dne v oktobru za tem predsedniku LZS posredovala predloge. prioritetnem vrstnem redu obravnave prispelih predlogov bo odločalo ožje vodstvo LZS.

SKLEP 2.4.: Predsednik LZS se obveže, da bo do 15. 11. 2010 pripravil ustrezen vprašalnik za izvedbo raziskave o organizaciji lovstva. Vprašalnik bo predstavljen članom UO LZS in naj bi dosegel vseh 22.000 lovcev. Raziskava bo izvedena z lastnimi silami v 4 mesecih z minimalnimi stroški.


* opomba Foruma-LOV

Stran je avtorsko zaščitena, vse pravice pridržane © Forum-LOV
Vse vsebine so last avtorjev.

Všečkaj FORUM-LOV na Facebooku

POZOR! Ta stran uporablja piškotke in podobne tehnologije.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov Več o piškotkih

VREDU

Nova zakonodaja
Spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika. Rok za implementacijo sprememb je 15. junij 2013.
Kaj je piškotek
Piškotek je majhna datoteka sestavljena iz zaporedja črk in številk, ki se naloži na računalnik  obiskovalca, ko ta prvič vstopi na določeno spletno stran. Spletni strani omogoča, da obiskovalca ob vsaki vrnitvi prepozna, s čimer pripomore k boljšemu delovanju strani in izkušnji uporabnika. Tipičen primer je denimo nakupovalna košarica. Brez piškotka bi se spraznila vsakič, ko bi spletno stran zapustili. Piškotki niso virusi, se ne reproducirajo in načeloma niso škodljivi. 
Zasebnost in piškotki
Je pa moč z njimi analizirati pomet na spletni strani, izvajati napredne oglaševalske tehnike in slediti določenemu uporabniku preko različnih spletnih strani in ustvariti njegov profil, iz katerega so lahko razvidne intimne podrobnosti njegovega življenja. V praksi to prepogosto poteka prikrito, zato v tem smislu piškotki pomenijo poseg v  zasebnost. Prav zato nova zakonodaja uporabo piškotkov omejuje. Jih ne prepoveduje, pač pa zaostruje pravila uporabe. Ključno je, da morajo biti uporabniki spletnih strani s piškotki seznanjeni in da jim mora biti ponujena izbira, ali želijo, da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu.
Nujno potrebni piškotki
Seznam vseh piškotkov, ki se lahko, ni pa nujno, pojavijo na spletnih straneh. Ti piškotki so avtomatično dovoljeni, ker spletne strani brez njih ne delujejo. Ključni so za navigacijo po spletnih straneh in zagotavljajo, da osnovni procesi spletne strani delujejo.

NAVODILA ZA NASTAVITVE PIŠKOTKOV V RAZLIČNIH BRSKALNIKIH, NAJDETE TU: http://civicuk.com/cookie-law/browser-settings 
Piškotki za analitiko
V želji po izboljšanju spletnih vsebin in storitev so lahko v uporabi orodja za spremljanje brskalnih navad posameznikov med obiskom internetnih strani, denimo Google Analytics. Taki piškotki sicer zbirajo anonimne podatke, ki gredo v analizo skupaj s podatki drugih obiskovalcev in služijo ugotavljanju kako se spletna strana uporablja.
Piškotki družabnih medijev
Ti piškotki dovoljujejo povezavo z družabnimi mediji, prijavo na spletno stran s Facebookom in omogočajo objavljanje svojih aktivnostmi na spletni strani na Facebooku, Twitterju in LinkedIna javnost seznanjate s svojimi aktivnostmi na spletu.
Youtube piškotki
Ti piškotki dovoljujejo uporabo podatkov povezanih z uporabnikovim brskanjem po Youtube.
Marketinški piškotki
Ti piškotki omogočajo ugotavljanje ali je uporabnik videl oglasno sporočilo in kdaj ga je nazadnje videl.

SEZNAM PIŠKOTKOV

Ime Piškotka Čas poteka piškotka Namen Domena
f786c1b7912c3c557d44d65c02458f86 TRAJANJE SEJE Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
_ga 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
__utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
id 2 LETI Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_drt_ TRAJANJE SEJE Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmv 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
PISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
BEAT 2 URI Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
HSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
NID 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
OTZ 1 MESEC Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
PREF 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SAPISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
__jwpusr 1 DAN Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
PREF 10 LET Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
reg_ext_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_gate TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
use_hitbox TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube
VISITOR_INFO1_LIVE 8 MESECEV Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
cookieAcceptanceCookie 27 LET Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
YSC TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube