Vzreditelj Boris Dolenc

Srečala sva se pred desetimi leti na UP alpskih brak jazbečarjev na Ponikvi pri Šentjurju.

«Naseden« možak, strogega pogleda, postava je dajala videz izkušenega vodnika lovskih psov. Ko pa sva spregovorila na njegovo pobudo in je bil vzpostavljen kontakt «posluš«, debata o kinologiji steče v nedogled…

»Ja mi lovci v Pivki pa imamo to nareto taku. » O strogosti nobenega govora, topel pogovor, prijatelja, lovskega kinologa. Skozi zadnja leta sem pozorno spremljal njegovo vzrejo alpskih brak jazbečarjev v psarni Petelinski, ter ugotovil, da je Boris prava Slovenska legenda na področju vzreje te prečudovite pasme lovskih psov. Na obisk v Petelinje pri Pivki sva se z kinološkim prijateljem Ivanom Kolarom, ki je prav tako lastnik psarne iste pasme – Kovaške pri Slovenski Bistrici, odpravila lepega spomladanskega jutra, seveda z najavo, kdaj naj naju pričakuje.
Brak jazbečarja so že v antiki uporabljali za lov. Če se je imenoval drugače ne vemo, so pa bili le ti po videzu zelo podobni današnji lovski pasmi. V 19. stoletju so ga poklicni lovci prestolonaslednika Rudolfa von Habsburga iz krajev Muerzsteg in Ischl vodili na lovska potovanja v Egipt in Turčijo. Leta 1932 pa je krovna kinološka zveza Avstrije Alpskega brak jazbečarja s pogorja Erzebirge priznala za tretjo pasmo krvoslednikov. L 1975 je FCI kot državo izvora prisodila Avstriji, od tega leta pa tudi drži ime Alpski brak jazbečar. L 1991 je FCI to pasmo uvrstila v sekcijo krvoslednikov. Je vzdržljiv, odporen na slabo vreme, pes gorskega lovca, se uporablja kot krvoslednik za iskanje zastreljene parkljaste divjadi, po potrebi pa za brakiranje pri lovu na zajce in lisice, v novodobnem času pa za lov na divje prašiče.
Kot smo že omenili, potrebuje za delo – opravljen delovni preizkus izsleditve, ter gonjo zajca, lisice in preizkušnjo po umetni krvni sledi.
Boris naju z ženo Miro, ki podpira štiri stebre psarne Petelinske, takoj popeljal v ograjene prostore, kjer se nahajata dva plemenjaka, tri psice, ter psica, ki je mati šestim - 8 tednov starim, jelenje rdečim mladičkom, ki bodo romali novim lastnikom še ta teden. Moram pohvaliti vzorno urejene »pesjake« s kočami, ter tlakovanim sprehajališčem in z mrežo pokrito travnato površino, ki preprečuje psom kopanje zemlje. Skratka dovolj prostora za intimnost in druženje posameznega psa. Tudi sožitje »v tropu« je izredno, le do obiskovalcev so pasji tovariši nezaupljivi, zato naju z Ivanom opozarjajo z glasnim laježem, češ nahajata se na našem ozemlju. Boris pove, da se je že kot 13 leten deček srečal z alpskimi brak jazbečarji, saj je imel v lasti psičko Piko, ki jo je stric redno vodil na lov. Bila je odlična v izsleditvi in gonji divjih prašičev, otroška igra pa se je z leti odraščanja spremenila v resen začetek vzreje. Služba mu je po odsluženem vojnem roku omejila veselje do pasme, leta 1974 ko je opravil lovski izpit V LD Pivka, pa je nabavil psičko Dumo, ter naslednje leto še psičko Brinko. Boris je v tistem času, to sedaj lahko potrdimo z gotovostjo, oral ledino vzreje Alpskih brak jazbečarjev v Sloveniji. Sorodnih kinologov ali simpatizerjev te pasme ni poznal, je pa ob priložnostih druženja na kinoloških prireditvah, uporabnostnih preizkušnjah takrat spoznal danes staroste lovske kinologije – Lojzeta Mlakarja, ter Jožeta Vestra. Še dandanes so veliki osebni prijatelji, ki so v stiku tedensko in prav radi« predebatirajo« še kako perečo lovsko kinološko problematiko. Boris se pri 68 tih počuti še dovolj krepostnega in rad pove, da je od leta 1976 sigurno vzredil preko 40 legel. Pasji mladički so bili oddani tudi preko razstavljanja na razstavah v sosednje države – predvsem v Avstrijo, Češko, Slovaško, Nemčijo, Švico, Italijo in celo na Finsko.
Preko direktnega sodelovanja z domovino alpskega brak jazbečarja in njihovim Dachbracke vereinu, je psarna Petelinska dosegla zavidanja vredne dosežke, saj je le ta vpeta v vzrejo mnogih avstrijskih linij. Enostavno brez »Petelinske« ne gre! To dokazuje tudi naveden podatek: Avstrijsko združenje, Dachbracke verein ima v svojem znaku lik glave plemenjaka Amorja iz psarne Petelinske!
Dobro naučen alpski brak jazbečar je v delu odličen kratkonogi gonič, zna pa« preklopiti «zasledovanje divjadi po zdravem dahu, ter delo po krvnem sledu ranjene divjadi. Od l 1990 se je Boris začel zanimati tudi za delo po krvni sledi s ciljem, da pripomore k rezultatom skupine, ki se je takrat ukvarjala z navedenim plemenitim dejanjem. Bil je pobudnik k enotnim smernicam iskanja vodnikov z izurjenimi krvosledci, zato je tudi LZS predlagal evidenco oz. dnevnik iskanja zastreljene oz. ranjene divjadi. 1993 je ta obrazec zaživel v dnevniku vodnika krvosledca. Boris pokaže vse izpolnjene dnevnike iskanja od takrat pa do danes. Ocenjuje, da je opravil s svojimi psi okoli 700 iskanj.
Preddverje hiše v kateri prebivata Boris in njegova žena Mira je prepolno priznanj, pokalov, medalj, plaket, prvaštev iz državnih in mednarodnih šampionatov razstav, uporabnostnih preizkušenj v delu alpskih brak jazbečarjev, ter delu po krvni sledi:

• Psica Brinka je bila l 1990 Mednarodna prvakinja v lepoti in delu
• Pes Brin je bil l 1990 Mednarodni prvak v lepoti in delu
• Psica Aga je bila l 1996 Slovenska prvakinja v delu
• Psica Drina je bila l 2003 Svetovna prvakinja v lepoti ( Bratislava), tudi Evropska prvakinja v lepoti, prejela tudi BOB, CAC in CACIB
• L 2003 in 2004 je prejel CACA – OSTEREICHISCHER KYNOLOGENVERBAND
• Psica Drina je bila l 2007 Mednarodna prvakinja v lepoti in delu
• S svojimi psi je dosegel tudi pet CACIB-ov (kandidat za mednarodnega prvaka v lep.,
• Dva krat prvak pasme- BOB, 1X R-CACT-SLO, 6X CAC SLO…

Priznanj je še kar nekaj, moramo pa omeniti še nesebično in aktivno delo v LKD Postojna, kjer se je izkazal v delu v organih v nadzornem odboru in disciplinski komisiji, kakor tudi na terenu pri vzreji in vzgoji, ter šolanju lovskih psov.
Motijo ga nepravilnosti v vzreji, ki imajo lahko nepredvidljive posledice, ki se izražajo v hibah pasme, kot so prevelika višina glede na predpisan standard, krive noge, netipičnost, zato je že večkrat odločno protestiral pri vzrejni komisiji za alpske brak jazbečarje. Pove, da njegovi apeli še niso padli na plodna tla, vendar bo vztrajal…
Za delo na lovsko kinološkem področju ga je KZS odlikovala l 1984 z srebrnim znakom za zasluge, l 1996 z zlatim znakom, l 2011 pa je prejel red II. stopnje KZS.
Čas hitro beži, od takrat ko je Boris pripeljal k hiši psico Dumo je minilo skoraj 38 let, Pika, ki jo je imel pri trinajstih, pa tudi ni pozabljena. Ogromno je dogodkov v spominu kinologa, ki so še posebno živi. Le te prav rad, s posebnim žarom v očeh pripoveduje poslušalcem v narečju katerega kakšne besede ne razumem prav dobro, razumem pa lovski - kinološki jezik, v katerem sva si z Borisom prav blizu. In zopet pravi, da ga še psi vedno naučijo kaj novega…
Boris, še na mnoga leta, ter veliko lovsko kinoloških užitkov pri vzreji alpskih brak jazbečarjev!

JANEZ ŠUMAK
Mednarodni kinološki sodnik
Predsednik komisije za lovsko kinologijo LZS