Enakopravni partnerji športne veje kinologije kot lovske veje kinologije pod streho KZS

Na predvolilno srečanje, ki je  potekalo v sredo, 9.4.2014 0b 18.30 v prostorih KD Ljubljana, Pot za Brdom 10, Ljubljana je kandidat za predsednika KZS, Branislav Rajič dopolnil program  in prisluhnil lovski kinologiji pod okriljem KZS. Svoj dopolnjen program je objavil na svoji spletni strani.

Lovec brez psa je kot lovec brez puške.

Uspešen lovec ima pasjega pomočnika, ki mu poleg spremljanja in druženja nudi tudi pomoč pri lovu. Za lov je primernih več vrst pasem, sam pa sem se zaradi vsestranskosti odločil za Angleškega Špringer Španjela. Uporaben je za lov na malo divjad. S psico sem opravil »lovski izpit«, kar pomeni, da ima opravljen PNZ (preizkušnja naravnih zasnov). Angleški Špringer Španjel spada v vrsto šarivcev, kar pomeni, da išče divjad v gosti podrasti, jo dvigne in glasno zasleduje na kratki razdalji.

Klubski vikend Kluba za delo prinašalcev.

Klub za delo prinašalcev je leto začel s klubskim vikendom, izobraževalno-delovne narave. V soboto 15.2.2014 so potekala predavanja v Ljubljani, v nedeljo 16.2.2014 pa delavnica iz prinašanja v Ospu. V soboto so udeleženci najprej na kratko spoznali poglavitno dejavnost kluba – šolanje prinašanja.

LZS mora biti naša mati, KZS pa oče, mačehe pa ne rabimo!

Skupina kinologov, ki se je podpisala kot »Iniciativna skupina članov članic KZS za lovsko kinologijo« je sklicala posvet in nanj povabila tudi podpredsednika LZS Ivana Malešiča, člana UO LZS Janija Krivca in člana NO KZS Egona Dolenca ter pravnico Katjo Polšak. V bistvu je šlo za predstavnike Društva ljubiteljev lovskih psov, kateri že nekaj časa burijo duhove v Slovenski lovski kinologiji pravzaprav že s svojim nastankom in izpostavljanjem zahtev po določenih spremembah v organiziranosti naše kinologije. Tokrat so se odločili, da skušajo omenjenim vabljenim osebno predstaviti svoje poglede na stanje in želene spremembe.

Zgodovina in razvoj

Na pragu preteklega stoletja Slovenci še nismo imeli nobene lovske ali kinološke (pasemske) organizacije. Sicer pa je bilo v okviru Avstro-ogrske monarhije prvo društvo, ki se je ukvarjalo z vzrejo psov, ustanovljeno šele leta 1883. Tedaj je bilo lovstvo v nemških rokah, v rokah fevdalcev oziroma premožnih ljudi. Na Slovenskem (takrat na Kranjskem) je bila ustanovljena prva lovska organizacija "Kranjsko društvo za varstvo lova", ki pa se ni ukvarjala z vzrejo psov. Sicer pa je bilo tudi to društvo popolnoma v nemških rokah, saj je bil naš lovec takrat le gonja in hlapec.

Slovenske avtohtone pasme lovskih psov do leta 2003

Pogled na goniče kot nastarejše pasme lovskih psov skozi zgodovino.
- istrski ( kratkodlaki in resasti ) gonič,
- posavski gonič,
- planinski gonič – koroški žigec