PNZ goničev v Trebnjem
PNZ goničev in brak jazbečarjev v LD Trebnje
LKD Novo mesto je 1. oktobra 2016 v soorganizaciji LD Trebnje priredila preizkus naravnih zasnov za goniče. Zbor je bil kot že nekaj let ob tem času v Račjem selu pred gostilno Kavšek.
Trebnje in Račje selo sta kraja, kamor sem pred časom kar redno zahajal. Zato tudi nisem imel nobenih pomislekov okoli tega ali bom zbirališče lovcev in njihovih psov našel. Pa vendar me je vožnja skozi to mesto malo presenetila. Kako se je ta kraj spremenil od takrat, ko sem vanj redno zahajal, si nisem mogel misliti. Spremembe so se kazale tudi na Kidričevi cesti, najbližji poti skozi center Trebnja do Račjega sela. Semafor je kar nekaj časa zadrževal promet zaradi resnih zemeljskih del na drugem voznem pasu ceste, tako da sem napovedano uro zbora ujel čisto za rep.
Vendar dolenci niso znani po pretirani resnosti, tako da jim je poleg zabave domača tudi akademska četrt.
Ta preizkus v soorganizaciji LKD Novo mesto pod vodstvom Jožice Janežič in LD Trebnje pod vodstvom starešine Stanislava Pekolja je, kot sem rekel, že tradicionalen. Vodja prireditve pa je prav tako tudi tradicionalno Franci Slak, k sojenju pa so povabili sodnika Janeza Nahtigala in Janeza Šumaka. Vodji prireditve je pomoč nudil kinolog domače lovske družine Miro Šalehar.
Ker se morajo o lovski kinologiji podučiti tudi vsi lovski pripravniki, je preizkusu prisostvovalo tudi osem pripravnikov iz domače in okoliških lovskih družin. Razdeljeni v dve skupini so sledili delu psov pod vodstvom domačih lovcev, ki so tako njih kot vodnike s psi vodili po področju Kotlje namenjenemu za preizkus.
Na preizkus se je s svojimi psi podalo 12 vodnikov. Vodili so kratkodlake in resaste istrske goniče, brak jazbečarje, Brandel brake, Posavce in Češke kopove.
Celotedensko suho in vetrovno vreme je zelo otežilo delo psom, saj so težko sledili sled divjadi. V senčnih mahovitih predelih jim je šlo dosti lažje, na prepihanih grebenih pa so se morali krepko potruditi, da so sledi razvozlali. Nedvomno bi bili rezultati dosti boljši, če bi se prireditev odvijala naslednji dan, za katerega je bilo napovedano deževno vreme. No kljub tej oteževalni okoliščini so vsi psi preizkušnje opravili, trije pa so se na svojo željo ali ker niso uspeli najti sledi v prvem poizkusu odpravili po terenu še enkrat in kot rečeno preizkušnjo opravili.
Mogoče je to nekoliko krivično napram tistim psom, ki preizkušnjo opravljajo v idealnem vremenu polnem primerne divjadi, a na to pač nimamo vpliva in pse vključno z njihovimi vodniki lahko le pohvalimo, ker so se v prvem letu življenja potrudili raziskati skrivnosti in radosti življenja lovskega psa – goniča.
Zaželimo jim oster voh in zvonek glas na sledi!