Državna tekma po krvni sledi
Po umetni krvni sledi in po sledi za hanoverankama
Sobota 21. junija 2014 je v okolici koče Slemenke v lovišču LD Lož – Stari trg potekala tekma na katero je vzrejna komisija za barvarje vabila vse vodnike, ki so se želeli pomeriti med seboj. Ker je šlo za dogodek na nivoju države, ga ni bilo zamuditi, saj na takem preizkusu pričakuješ najboljše tandeme. Lovišče v katerem so se namenili izvesti to tekmo mi je izpred let nekoliko poznano in sumil sem, da znajo biti sledi dokaj težke.
Tako zaradi terena samega kot zaradi obilice zverjadi, ki zna zmesti pse, ki se v lovišču z njo ne srečujejo. Kasneje se je res izkazalo, da so sledi marsikomu povzročale težave, spet drugi pa so se po njej ponovno le sprehodili. No, nekateri tudi spotaknili, a vendar bili uspešni.
Že ko sem vijugal s svojo kripo po makedamski a dobro vzdrževani poti proti koči Slemenki, sem se prilepil na zadek terenskega avtomobila, ki je nedvomno imel isti cilj. In res sem tam prepoznal prijatelja Špička z družino in enim od njegovih bavarcev. Tokrat je bil na vrsti Api da pokaže kaj zna.
Pa najina avtomobila nista bila prva, kljub dokaj zgodni uri. Kar pogledati je bilo treba kam postaviti vozilo, da ne bo v oviro drugim. Temu primerna je bila tudi gneča zeleno odetih možakarjev in deklet, ki so v družbi pretežno jelenje rjavih štirinožcev izmenjavali pozdrave in jutranje šale.
Spodobilo se je, da sem najprej poiskal predstavnika organizatorjev, LKD Cerknica, Andraža Opeko in predsednika lovske družine Marka Goršeta. Oba postavna možakarja sta bila že zaposlena s svojimi obveznostmi, saj se je čas začetka vztrajno bližal. Toliko pa ga je še bilo, da sem pozdravil še kopico preostalih znancev in prijateljev, ki so se zapisali kosmatim dušam in iskanju po krvni sledi.
Po hitrem sestanku organizatorjev, sodnikov in delegata KZS Jožefa Verčka v sobi lovske koče, se je tekma začela. S himno. A kje za vraga so zvočniki sem se povprašal, dokler nisem zagledal, da je Andraž tisti, ki nam je himno kar »na roke« zapel. In to tako kot se spodobi, glasno in milozvočno!
Predsednik vzrejne komisije za barvarje je pozdravil vse navzoče, predstavil sodniški zbor in delegata ter vsakega tekmovalca in njegovega psa posebej.
Po ponovitvi pravil tekme so tekmovalci z izbiro obeska s številko izžrebali svoje sodnike in kaj hitro smo se odpravili na sledi.
Ta tekma poteka dokaj enostavno. Sodnik tekmovalcema pokaže začetek prejšnji dan položene umetne krvne sledi, ki je označena z listom s podatki sledi. Na sami sledi je položenih 5 listkov s podpisi sodnika in označbo točno določene sledi. Število pobranih listkov in čas, ki ga za izdelavo sledi porabi tandem uvršča tekmovalce po uspešnosti. Na koncu sledi tekmovalce čaka sodnik, ki zabeleži čas in prevzame najdene listke. Dokaj enostavno a popolnoma brez vpliva drugih, saj se mora krvosledni tandem na sledi znajti sam in kakor ve in zna.
Tej samostojnosti primerno sem lahko sledil le protokolu, začetku in koncu sledi, kar se je dogajalo vmes pa seveda nisem mogel in smel beležiti in prav je tako, saj je šlo za tekmo ne pa za zadovoljitev moje in vaše radovednosti. Zato sem se po ogledu prikaza vodljivosti in odložljivosti psa, kar se tudi ocenjuje, takoj po štartu postavil na primerno razdaljo od konca sledi Srečka Mumla in Blaža Ahačiča in čakal, da se prikaže eden ali drugi.
Res je čez čas pes za seboj na jermenu pripeljal Srečka, ki je bentil, ker so se prav na njegovi sledi ta dan odločili sekači podirati drevje. Tudi eden od listkov, ki jih je našel je bil povožen s traktorjem in prava sreča, da ga je našel. A kljub tej smoli je bila njegova uvrstitev odlična. Blaža žal nismo dočakali v odmerjenem času 90 minut, v katerem mora tekmovalec sled izdelati, sicer je izločen. Ara mu je namreč ušla iz rok in skupaj z Lornino Ajko smo jo kasneje še krepko iskali.
Ker je čas za tekmo potekel, smo se vrnili na izhodišče pri koči in v druženju počakali, da so sodniki opravili formalne izračune in določili vrstni red udeležencev.
Tudi letos je bil vrh najboljših enak lanskemu. Le malo so prvi trije zarotirali na zmagovalnih stopničkah. Lanskega šampiona je nadomestil Milan Fortuna - Špičk, lanski tretji, sicer lani po točkah enak Damjanu z mlajšo psičko, ki je zadržal lansko uvrstitev. Še posebej vesel je bil Špičkov sinko Jakob, kateremu se že vidi, da ga je oče nepopravljivo zastrupil z ljubeznijo do kužkov.
Slavnostni podelitvi odličij in čestitkam ter skupinskemu fotografiranju je sledil manj prijeten del.
Potrebno je bilo poiskati izgubljeni psički, Špičk pa si je želel poiskati tudi sledni jermen, katerega se je Api, potem ko se je Milan v grapi na sledi zvrnil na nos, najprej odvlekel, nato pa znebil in brez njega poiskal kos srnjadi na koncu sledi. Seveda je Api potem odhitel po svojega vodnika in ga pripeljal do cilja, da je sodnik Jani lahko zabeležil čas iskanja, ki je kljub Špičkovemu poležavanju zadoščal za prvo mesto.
Domači lovci, ki so pomagali pri organizaciji in ostali posamezniki, ki smo se odločili, da je lovskim tovarišem v nesreči potrebno po svojih močeh pomagati, smo se odpravili po sledeh, ki sta jih poprej izdelovali izgubljeni psički. Pridružil sem se Lornini ekipi in v strelski vrsti smo prečesavali teren, klicali in plezali po goščavi, kjer bi se psička z jermenom lahko zapletla. To se je, kot smo izvedeli kasneje,tudi dejansko zgodilo, a tisto popoldne ne za Ajko ne za Blaževo Aro še ni bilo sreče. Dehidrirani in utrujeni smo se proti večeru nabrali pred lokalom v Ložu, kjer pa so se že kovali načrti za nadaljne iskanje, katerim so se pridružili še do sedaj odsotni lovci družine.
Šele dobro uro po polnoči sem prejel Lornino obvestilo, da so Ajko našli, medtem ko smo za Aro šele v torek zvedeli veselo novico, da je živa in zdrava spet s svojim lastnikom.
Te tekme se torej ne bomo zapomnili toliko po tekmovanju kot po neljubih dogodkih in srečnemu koncu in predvsem po neprecenljivi požrtvovalnosti vseh iskalcev v prvi vrsti članov LKD Cerknica in lovcev LD Lož – Stari trg. Ker sam dobro vem, kako hudo je, ko se ti izgubi pasji prijatelj, tudi v mojem imenu en prisrčni pozdrav in velika hvala vsem vam prijateljem, znancem in lovskim tovarišem.
P.S.: 24 junija je Andraž na FB zapisal: "Ara je njadena. Danes jo je našel Član LD Iga Vas in član LKD Cerknica Turk Zdravko." . Konec dober, vse dobro!