Iz sodne prakse

[MilanK]

Povračilo škodo po divjadi na nelovnih površinah

V zvezi s tem, sta pomembna dva judikata, in to sodba Okrajnega sodišča v LJ, opr. št. VII Pg 295/2006 in Pg 1022/2010.

V prvem primeru je zavarovalnica tožila RS zaradi povračila regresnega zahtevka zaradi škode na vozilu. Do škode je prišlo ob trku vozila s srno. Sodišče je regresni zahtevek zavarovalnice zavrnilo in v obrazložitvi med drugim zapisalo:

"Res so nelovne površine iz 10. čl. ZDlov površine vseh javnih cest (1.od., tč. 9) vendar se po prepričanju sodišča 3. od. 54. čl. uporablja zgolj za škodo, ki jo je povzročila divjad na površinah javnih cest, ne pa za škodo na vozilu."

Tudi v drugem primeru je šlo za spor v zvezi s plačilom odškodnine za škodo na vozilu zaradi trka z divjadjo. Tudi v tem primeri je sodišče zahtevek oškodovanca zavrnilo in zapisalo:

"Nelovne površine določa 10. čl. ZDlov, med njimi v zadnji alineji tudi površine vseh javnih cest, vendar zakon tu nima v mislih kraja/lokacije, kjer je do škode prišlo, temveč govori o škodi, ki jo utrpijo te površine. Povedano drugače: gre za škodo, ki jo divjad povzroči nelovni površini, npr. obgrize drevesa ali rastje v vrtu ali parku, itd., kar si je življenjsko lažje predstavljati kot škodo, ki jo povzroči javni cesti, vendar je tu možna, zato je ZDlov ne izključuje."

Iz povedanega sledi, da je po mnenju sodišča RS odgovorna za škodo /po 4. od. 54. čl. ZDlov/, ki jo povzroči divjad neposredno na nelovnih površinah (nepremičninah, medtem ko za škodo na živalih – kokoši, zajci, fazani, okrasna perutnina, golobi, itd in drugih premičnih stvareh – avtomobili, silažne bale, silaža, razne folije, itd.. Torej vse kar divjad poškoduje in je trajno spojeno s tlemi je stvar odškodnine, ostalo, kar ni trajno spojeno s tlemi pa ne.

[mugo]

Milan, na podlagi te pravne prakse so na MKGP izdali navodilo pooblaščencem za ocenjevanje škode na nelovnih površinah, naj ne hodijo ocenjevat škode na nelovnih površinah na stvareh, ki niso del površine same, oz niso trajno spojene s površino. Za tako škodo menda izhajujoč it teh primerov RS ne odgovarja. Vprašanje je, kdo pa odgovarja???
Kaj pa na lovnih površinah, se sprašujem. Analogijo z nelovnimi bi lahko potegnili tudi tu. Tudi tu imamo stvari, ki s površino niso spojene in jih divjad poškoduje, na primer silažne bale. Ali tudi lovci lahko začnemo tako kar zavračati odgovornost za tako škodo? Kaj meniš?

[Krpan]

Na srečanju lovskih čuvajev Notranjske so bili omenjeni primeri predstavljeni, poleg njih pa še primer ko je liisica odnesla kokoši na nelovni površini, pa je bila odškodnina zavrnjena zaradi istega razloga, ker kokoši niso pritrjene na zemljišče.

Kaj je sedaj z škodo na ovcah.....tudi le te niso povezane z zemljiščem.....

[Prepelicar]

Na srečanju lovskih čuvajev Notranjske so bili omenjeni primeri predstavljeni, poleg njih pa še primer ko je liisica odnesla kokoši na nelovni površini, pa je bila odškodnina zavrnjena zaradi istega razloga, ker kokoši niso pritrjene na zemljišče.

Kaj je sedaj z škodo na ovcah.....tudi le te niso povezane z zemljiščem.....

Če bo jagnjeta zadušil dihur, potem ne bo problema, ker je dihur zavarovana vrsta, če pa lisica????

Če pogledamo, kako se država obnaša pri izplačilih škod po krokarju, je edino smiselno, da tudi upravljavci lovišč ukrepamo podobno. Ali pa bo več napadov po dihurju, saj se bodo lisice omejile zgolj na divje živali ali vegetarijanstvo.

[mugo]

Res je kar pravi Prepeličar. MKGP pod katerega spadajo škode od divjadi na nelovnih površinah se izplačil otepa z vsemi mogočimi fintami, medtem ko MOP v glavnem kar razumno izplačuje škode po zavarovanih vrstah (velike zveri), razen pri krokarju.

[Prepelicar]

Res je kar pravi Prepeličar. MKGP pod katerega spadajo škode od divjadi na nelovnih površinah se izplačil otepa z vsemi mogočimi fintami, medtem ko MOP v glavnem kar razumno izplačuje škode po zavarovanih vrstah (velike zveri), razen pri krokarju.

Kolega Mugo, pa tudi MOP je zadnje čase pod vodo, saj trenutno ne izdajajo odločb za plačilo škod.

[MilanK]

Sodba III U 246/2010
Odvzem orožja
JEDRO:

Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je imel B.B. orožje spravljeno v predalčniku avtomobila, do katerega je nepooblaščeno prišel A.A. in ga uporabil za streljanje, je po oceni sodišča pravilna ugotovitev, da tožnik ni zanesljiv.

B.B. je imel več orožnih listin. V svojem avtomobilu, ki ga je posodil A.A., je imel polavtomatsko pištolo. Tudi zanjo je imel orožni list.

PP je bila obveščena o streljanju in policijska patrulja je zaustavila vozilo, ki ga vozil A.A., v njem pa na tleh pred sedežem sovoznika našla pištolo od B.B.
PP je zoper B.B. uvedla prekrškovni postopek in mu izdala odločbo, zaradi prekrška po 7. točki 1. odstavka 81. člena Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 61/00, 73/04 in 85/09 – ZOro-u, ker je hranil orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja (pištola je bila spravljena v predalu armaturne plošče vozila, do katere pa je prišel A.A. in z njo streljal, nato pa jo dal tla pred sedež sovoznika).

Ko je odločba o prekršku PP postala pravnomočna, pa je UE zoper B.B. uvedla postopek za odvzem orožja in mu z odločbo tudi odvzela orožje.
B.B. se je zoper odločbo UE pritožil, sodišču pa je njegovo odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi je zapisalo:

V 8.a členu Zakona o orožju je določeno, da je upravni organ, na območju katerega ima oseba prijavljeno stalno prebivališče, pristojen izdajati orožne liste in odločbe v upravnem postopku, ki so povezane z uresničevanjem pravic in dolžnosti po citiranem zakonu. V 14. členu ZOro-1 je določeno, da pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če je oseba dopolnila 18 let, ni zadržkov javnega reda, je zanesljiva, ima upravičen razlog za izdajo orožne listine, ima opravljen zdravniški pregled in je opravila preizkus znanja o ravnanju z orožjem (točke 1. do 6. 1. odstavka). Pristojni organ, v skladu s 1. odstavkom 58. člena Zakona o orožju, odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke 2. odstavka 14. člena tega zakona.

V upravnem postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je imel B.B. orožje spravljeno v predalčniku osebnega avtomobila, do katerega je prišel nepooblaščeno A.A. in ga uporabil za streljanje. To nesporno izhaja iz pravnomočne odločbe o prekršku PP. S to odločbo je bil B.B. kaznovan za nepravilno hrambo orožja. Iz sodbe sodišča, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku pa je razvidno, da je bil kaznovan za prekršek tudi A.A., ker je brez veljavne orožne listine posedoval orožje last B.B.

Zanesljivost osebe je opredeljena v 1. odstavku 16. člena ZOro-1 in določa, da je posameznik zanesljiv, če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja. Glede na vse navedeno, je tudi po oceni sodišča, ugotovitev v izpodbijani odločbi, da B.B. ni zanesljiva in ne izpolnjuje več pogoja iz 3. točke 2. odstavka 14. člena ZOro-1, pravilna.

Torej previdno, da se nam ne zgodi kaj podobnega. Kadar vozilo komu posodimo je najbolje, da ga pregledamo, da v njem slučajno nismo pozabili orožja ali nabojev.