Če bi morda imel puško namesto pištole, bi tele prej rešil muk....
Lovski blagor, predvsem pa čestitke štirinožnima iskalcema!
Lp
Če bi morda imel puško namesto pištole, bi tele prej rešil muk....
Lovski blagor, predvsem pa čestitke štirinožnima iskalcema!
Lp
Saj sta dva imela puške. In tele videla bliže kot jaz. V goščavi nič ne pomaga. Pa 800m višinske razlike je bilo na tej razdalji. Zadnji iskalec, ki je razmišljal enako kot ti je pred kratkim v tem hribovju padel in zlomil (uničil) trocevko.
Z mrtvim teletom je bilo 100m navzdol do ceste skoraj nemogoča zadeva. Tako gosto, da se prazen komaj prebiješ.
Šibje prepleteno z robido.
Last edited by alojz1; 8. December 2016 at 21:42.
Vendar nekdo ki razume. Jaz sem že vajen, da me vsak, ki je komaj lovec postal uči. Od streljanja do iskanja. Še psa nima pa vse zna o njih.
Sicer je pa tako. Veliko (največ) zastrelitev je bliže kot 70m. Sin je na preizkusu risanic "za hec" streljal tudi z revolverjem. Vsi trije zadetki znotraj črnega. Če pa pravilnik določa preizkus puške z mehanskimi merki bliže (70m) je pa vse etično. Pa marsikdo ne zadane. Energije ima pa Casul 2500J. Torej je enakovreden 7x57R z tem, da ima zaradi premera veliko zaustavno moč. Tudi z mojim S&W se glinasti golobi na 70m lepo zadanejo.
"Vendar nekdo ki razume. Jaz sem že vajen, da me vsak, ki je komaj lovec postal uči. Od streljanja do iskanja. Še psa nima pa vse zna o njih."
Veš Alojz....,če so bili ti stavki meni namenjeni. Sem že precej dolgo lovec in te ne učim ne streljanja, ne iskanja. Menim, da si dober iskalec in imaš odlične pse, izkušnje.
Tudi sam sem lastnik in vodnik lovskega psa, ki je izvrsten in sem nanj, kot lovski kinolog ponosen.
Tudi proti revolverjem nisem in predobro vem, da so v gostem še kako uporabni.
Če pa ne smem povedati svojega mnenja, vprašati česa ali pohvaliti dela psov, da se ne bi kdo obregnil in postal žaljiv. Potem se mi pa res smilite.
Lp in še naprej dober pogled!
Pa kaj si Patriot zapel. Pišem iz izkušenj. Tebe sploh ne poznam. Okrog sebe poglej in boš našel polno takih o katerih sem pisal. Pa Ben ima verjetno podobne izkušnje.
Se mi zgodi, da me pokliče kdo za iskat. Takoj začne z instrukcijami. Sem neumen ker ga ne poslušam in verjamem psu.In najdem divjad drugje kot on trdi da je videl bežati. Tudi v gozdu so me že zapustili, ker nima smisla hoditi za bedakom, ki jih ne posluša. Pa sem sam nosil najdenega mladiča do ceste. Ali pa prisega, da mu je strel ušel in mora zaradi bedastih pravil klicati nekoga, da preveri. Če pa najdeva divjad pa takoj druga pesem. Saj sem vedel, da sem dobro zadel.
Da ne bodo sedaj mlajši prizadeti bom napisal še o starih jagrih.
Ob soncu strelja srnjaka. Najde drobce pljuč. Ker srnjaka ni pokliče par lovcev, ki preiščejo in poteptajo cel travnik visoke trave pred košnjo. Ko se stemni me pokličejo. Po pregledu povem, da je srnjak zadet v nogo in ga bom poiskal zjutraj.
Kako noga, ko so pljuča tule.
To niso pljuča ampak kostni mozeg.
Sramota. Išče divjad, pa ne loči pljuč od mozga.
Zjutraj pes srnjaka dvigne in po daljši gonji zadavi. Niti streljal nisem. Edina rana je v prednji nogi. Srnjaka pripeljem lovcu domov. Vidim ga za oknom vendar ne odpre zato srnjaka odložim na mizo zunaj in grem domov. Ta lovec me dolgo ni pogledal, kaj šele, da bi rekel "hvala".
Tudi sam bom potrdil Alojzove besede.Ker sem že kar nekaj iskanj opravil za ranjeno divjad in ko je bila divjad še živa po 12 urah po stelu.Ker jim že predhodno povem ko si pridem ogledat kraj nastrela in vidim da je divjad zadeta v nogo,pa zaradi bližanja noči opustim iskanje in nadaljujem zjutraj.Pa zjutraj poiščem in najdem še živo divjad ki je bila zadeta v zadnjo nogo pa mi reče uplenitelj pa saj sem pomeril za plečko!.
Toliko o tem kako verjeti strelcu?Vedno in samo vedno zaupaj svojemu štirinožnemu prijatelju kajti on najbolj ve kako je.
Vsak najde v svoji okolici kakšen podoben primer. Jaz pišem zato, da se malo zamislimo, kaj počnemo divjadi. Videl sem toliko zastrelitev, da bi moral biti za muke divjadi že imun. Pa me z leti vsakič znova bolj prizadene. Narašča pa tudi jeza, ker se nekaterih nič ne prime. Včasih doživim, da po grdi zastrelitvi, ko divjad umiri pes strelec rane niti ne pogleda. Ponosno pa občuduje trofejo.
Starejši lovec je vedno povedal, da on nikoli ne zastreli. Ali pade, ali pa čisto zgreši.
Pa ga po "zgrešenem" strelu kolega le nagovori, da me pokliče. Po daljši gonji mi pes prižene srnjaka, ki ga umirim. Pride strelec, gleda srnjaka, se prime za glavo in počasi sede. Z tresočim glasom in solznimi očmi komaj izdavi : "kaj sem mu naredil"?
Takšnih čustvenih trenutkov človek ne pozabi. Vsakemu se zgodi slab strel. Pazimo, da nam ne pride v navado.