V kar nekaj družinah se zaradi apatičnosti članov in pišmeuhovskega odnosa srečujejo s krizo kandidatov za funkcije v družini.
Verjetno je to tudi posledica marsikje uveljavljene dolgoletne prakse stalnih dosmrtnih funkcionarjev, ki so ostalim lovcem dajali vtis nezamenljivosti. V takih družinah kljub morebitni peščici mlajših zagnancev, ki so pripravljeni delati manjka širše delovne podpore in s tem lovcev, ki bi bili pripravljeni prevzeti delo v nadzornih odborih, disciplinskih komisijah, kandidacijskih komisijah ipd.

Kaj lahko vodstvo v tem primeru naredi? Kakšne so lahko posledice za društvo?

Se tudi vi srečujete s takimi težavami in kako jih rešujete?