Lp!
Za to temo sem se odločil, ker me "žuli" kaj berem v našem glasilu Lovec. V rubriki mladi pišejo je moč prebrati kako pride lovec v vrtec ali šolo, seboj prinese nekaj dermoplastičnih preparatov in malčkom razloži kako lovci streljamo le bolno in poškodovano divjad, drugače pa zanjo samo skrbimo in jo "ujčkamo". Ko berem takšne članke se mi pritisk močno dvigne in malo "zabentim". Kaj nam je tega treba, da se ovijamo v "celofan" in nekaj leporečimo ko pa je v realnosti drugače. Si predstavljate ko ta malček odrase, s takšno predstavo, in nekega dne v kakšni gostilni posluša debato, kakšnega močnega srnjaka je nekdo uplenil in potlej vpraša, a je bil bolan in ga lovci začudeno pogledajo, kaj mu je:"Ja "fest" je bil ne, se glasi odgovor. Se ni čuditi, da ta človek v hipu izgubi predstavo o nas in ne, da nas ima samo za "morilce", tudi "lažnivci" izpademo.
Osebno sem mnenja, da je potrebno lovsko delo predstavljati realno in nič leporečiti. Pove naj se zakaj odstrel, zakaj v takem številu, zakaj naključno izbrani in ne le bolni, poškodovani..., povedati je seveda tudi treba druge dejavnosti lovcev. Biotehniške ukrepe v loviščih tojest kaj vse lovci storimo za ohranitev okolja same divjadi (sečnja travnikov, vzdrževanje grmišč, remiz, kaluž, krmne njive, krmišča...) Vse naše dejavnosti je treba predstaviti celovito, da najmlajši dobijo pravi vtis in kasneje ne doživijo neprijetnega šoka. S tako predstavitvijo se nam tudi ni treba bati za nove, mlade člane. V otroško dušo se take stvari lažje "uležejo" s časoma prekalijo in ko je čas dozorijo. Saj veste na mladih svet stoji in tudi lovstvo ni nikakršna izjema.
Seveda je to, na kratko za začetek teme, le moje skromno mnenje. Me zanima tovariši lovci kaj si mislite vi o tem, kaj bi vi spremenili če bi kaj.
Lovski zdravo
Janez L