Disciplinski postopki v LD

[Lectograjski]

Člani DK izberejo med seboj novega predsednika. Na rednem OZ pa se izvoli dodatnega člana (če ni volilno leto). Odvisno tudi od Pravil LD, kdo izbira predsednika (člani DK ali OZ). Menim, da ni potrebe po izrednem Občnem zboru, razen če kadrovska sestava ni ustrezna.

[mugo]

Pri nas imamo to rešeno tako, da ima vsak član, tudi predsednik DK svojega izvoljenega namestnika.

[MilanK]

KRPAN:
»28. člen
Disciplinska komisija LD je prvostopenjsko disciplinsko razsodišče, ki deluje v skladu z veljavnim Pravilnikom o disciplinskem postopku.

Predsednika in še 4 člane DK izvoli Občni zbor LD.«

Predsednika po tej določbi izvoli OZ in ga ne izvolijo člani izmed sebe. Ta določba določa število članov, ki tvorijo DK in kdo izvoli predsednika. Če je predsednik s funkcije odstopil, potem ga lahko izvoli po citirani določbi samo OZ. Izvoli ga lahko tudi kar na rednem OZ. V kolikor bi člani DK izmed sebe izvolili predsednika, potem bi ta bil nezakonito oz. v nasprotju s prej navedeno določbo izvoljen. Nepravilna sestava DK lahko pomeni tudi nezakonitost sklepa DK zaradi formalno pravnih razlogov, torej zaradi v nasprotju s temeljnim aktom izvoljenega predsednika. Glede delovanja DK je pomemben tudi akt – Pravilnik o disciplinskem postopku. Ta določa kako deluje DK, kako se vodijo postopki. Pri nas postopke vodi tričlanski senat DK, medtem ko DK s predsednikom šteje 5 članov. Predsednik DK tudi določi sestavo senata DK, ki bo vodil postopek. Če predsednik po Pravilniku opravlja določena procesna dejanja, potem je jasno, da so vsa njegova opravljena dejanja nezakonita, če jih je opravil predsednik DK, ki ni bil skladno s temeljnim aktom izvoljen.

[Krpan]

Hvala Milan tudi jaz sem tako mislil samo sem potreboval še potrditev.

[cvi5k]

KRPAN:
»28. člen
Disciplinska komisija LD je prvostopenjsko disciplinsko razsodišče, ki deluje v skladu z veljavnim Pravilnikom o disciplinskem postopku.

Predsednika in še 4 člane DK izvoli Občni zbor LD.«

Predsednika po tej določbi izvoli OZ in ga ne izvolijo člani izmed sebe. Ta določba določa število članov, ki tvorijo DK in kdo izvoli predsednika. Če je predsednik s funkcije odstopil, potem ga lahko izvoli po citirani določbi samo OZ. Izvoli ga lahko tudi kar na rednem OZ. V kolikor bi člani DK izmed sebe izvolili predsednika, potem bi ta bil nezakonito oz. v nasprotju s prej navedeno določbo izvoljen. Nepravilna sestava DK lahko pomeni tudi nezakonitost sklepa DK zaradi formalno pravnih razlogov, torej zaradi v nasprotju s temeljnim aktom izvoljenega predsednika. Glede delovanja DK je pomemben tudi akt – Pravilnik o disciplinskem postopku. Ta določa kako deluje DK, kako se vodijo postopki. Pri nas postopke vodi tričlanski senat DK, medtem ko DK s predsednikom šteje 5 članov. Predsednik DK tudi določi sestavo senata DK, ki bo vodil postopek. Če predsednik po Pravilniku opravlja določena procesna dejanja, potem je jasno, da so vsa njegova opravljena dejanja nezakonita, če jih je opravil predsednik DK, ki ni bil skladno s temeljnim aktom izvoljen.

A jih mora biti 5 v DK, pri nas mislim, da so trije.? Ja, drugače se pa pri nas voli DK kot druge organe v društvu- so predlagani člani in predsednik komisije in jih potrdimo- oziroma ne...

[MilanK]

A jih mora biti 5 v DK, pri nas mislim, da so trije.? Ja, drugače se pa pri nas voli DK kot druge organe v društvu- so predlagani člani in predsednik komisije in jih potrdimo- oziroma ne...

LD sama določi število in način izvolitve članov DK, in to v svojem temeljnem aktu-Pravilih. Če ima DK pet članov, dela pa v senatu treh, potem pač predsednik DK določi sestavo senata DK, ki bo obravnaval določeno disc. zadevo. Če ima DK samo tri člane, potem lahko pri njenem delu nastanejo motnje v primeru, da eden izmed članov zboli in se zaradi tega ne more udeleževati obravnaval oz. ne more sodelovati pri delu DK ali pa je član DK priča, oškodovanec ali sorodnik osebe, ki je v disciplnskem postopku. Iz teh razlogov je bolj primerno, da ima DK pet članov, ker so v tem primeru možne nadomestitve, pri treh članih pa te možnosti ni.

[cvi5k]

LD sama določi število in način izvolitve članov DK, in to v svojem temeljnem aktu-Pravilih. Če ima DK pet članov, dela pa v senatu treh, potem pač predsednik DK določi sestavo senata DK, ki bo obravnaval določeno disc. zadevo. Če ima DK samo tri člane, potem lahko pri njenem delu nastanejo motnje v primeru, da eden izmed članov zboli in se zaradi tega ne more udeleževati obravnaval oz. ne more sodelovati pri delu DK ali pa je član DK priča, oškodovanec ali sorodnik osebe, ki je v disciplnskem postopku. Iz teh razlogov je bolj primerno, da ima DK pet članov, ker so v tem primeru možne nadomestitve, pri treh članih pa te možnosti ni.

Sem se pozanimal- v DK je 5 članov ravno zaradi teh razlogov...

[Krpan]

Kaj pa če DK sploh nebi bilo. Zakon o društvih jo namreč ne zahteva.

Razmišljam, če bi UO imel možnost določitve kazni za kršilce, potrdil pa bi jih Občni zbor.

[Sraka]

Potem bi bilo: kadija tuži - kadija sudi !

[cvi5k]

Kaj pa če DK sploh nebi bilo. Zakon o društvih jo namreč ne zahteva.

Razmišljam, če bi UO imel možnost določitve kazni za kršilce, potrdil pa bi jih Občni zbor.

In bi vsakič sklicali vse člane, namesto, da bi jih 5 odločilo za vse? Mi imamo trenutno 6 disciplinskih postopkov- več ali manj so bili vsi predlogi oddani skupaj- si pa ne predstavljam da bi v najslabšem primeru bili vsak na 2 meseca

Milan, še eno vprašanje imam: V primeru, da je predsednik disciplinske komisije v ožjem družinskem krogu (oče, brat...) nekoga, ki je v postopku ali lahko opravlja funkcijo predsednika DK?