Upam, da z mojim razmišljanjem ne dregnem v osje gnezdo. Vendar osebno sem mnenja da postaneš "dober" Lovec, ko divjad zalezeš oz. se ji približaš na 70 metrov ali manj, divjad dobro oceniš in se kljub bližini divjadi dobro pripraviš in oddaš lovsko pravičen strel.
Takšen način lova nas naredi Lovce, ne pa flačkanje (v smislu če bo bo, če pa ne bo pa drugič) na razdalje kot je bila zgoraj omenjena in sicer 300 metrov ali celo več.
Strinjam se, da je potrebno veliko vaje za uspešen strel na takšno razdaljo, ki pa ne uspe vedno, vendar bi bilo dosti lepše če bi nosil posledice slabega zadetka zgolj papir ne pa živo bitje- divjad. Vem pa, da je tak "ameriški" način "lova" že globoko ukoreninjen v naše lovstvo saj z njim zastrupljamo/jo/te že naše pripravnike.
Drugače pa Žan brez hude krvi to je zgolj dobronameren nasvet staromodnega lovca.