Krmišče

[Leupold]

Super Sršen. Tole je bil pa dober odgovor in s teboj se v veliki večini strinjam!
Sraka je pisal o manjši številčnosti zajca, fazana,... V naši LD nimam prepelice, jerebice, imamo pa zajce, tudi fazane. KO sem začenjal lovsko pot smo v naši LD uplenili okoli 100 zajcev in okoli 40 fazanov na leto. Odstrel zajca se je v dveh letih zmanjšal za 80%! S fazanom pa je šlo tako dol, da smo ga pred 17 leti "zaščitili" in ga ne streljamo več, ker je stalež tako majhen, da je fazan v lovišču samo še za okras.
Glede na to, da z odstrelom nismo nikoli preveč posegli v stalež divjadi, saj smo plane zajcev in fazanov v "zlatih" letih lova na ti dve vrsti brez težav dosegali, je res vprašanje kaj je bil vzrok za tako nenaden in rapiden upad teh dveh vrst. Predvsem lahko (vsaj pri nas)ugotovimo, da se je sprememba načina kmetovanja in s tem sprememba življenjskega okolja za zajca in fazana drastično spremenili. Seveda posledično se je to izrazilo tudi na staležu.
Zajec se postopoma popravlja, čeprav smo še vedno krepko daleč od tistih številk izpred 20 let. Fazan pa bo izgleda ostal večno "zaščiten" saj se njihovo število ne more popraviti, kljub nekaterim ukrepom, ki smo jih lovci sprejeli (krmišče,remize,...).

Pri prašičih pa nekako gre takole... "Easy come, easy go". Dve leti boljša letina obroda želoda in žira ter kostanja, stalež se hitro poveča, drugo leto pa malo bolj sprostiš "roke" jagrom, popadajo svinje (tudi za 200% čez plan) in je zadeva skoraj rešena. Se strinjam, pretirana številčnost divjih prašičev ni v redu (posledice poznamo). A če so krmišča pravilno narejena, in locirana ter tudi pravilno (raznolika hrana) založena se da marsikatero škodo preprečiti. Seveda tu zraven sodijo tudi pravilni ukrepi pri zaščiti koruz in pšenice (elekt. pastirji). Vse se da, če se hoče, samo treba se je angažirat pa voljo imet...

[detel]

No, če rabiš še bolj preprosto, pa naj bo:
Ne vem, kaj bo prava pot.
Dovolj preprosto?

Nisem tako pameten kot nekateri, ki imajo kar takoj odgovor na vse. Ko jih povprašam zakaj so tako prepričani v to, pa utihnejo ali naložijo klobase.
Vem pa, da krmljenje, kakor se marsikje izvaja ni v redu, kot ni v redu kupovanje prašičev iz obor in spuščanje v naravo, kot ni v redu, da je svinja ves čas sveta krava, da ni v redu da se na pogonih žge po vsem kar prileti mimo, da ni v redu, da povečana populacija prašičev ogroža druge vrste, pa še kaj.
Ko bi to klapalo kot bi moralo, bi tudi lažje našli odgovor kako in kaj s prašiči.
Tako pa je jasno le eno, da bo s to expanzijsko vrsto še veliko težav.

Narava niso domine!

Se strinjam skoraj z vsem napisanim.

[alojz1]

Kaj je vzrok za hitro menjavo vaših stališč?
Lovci smo med mlinskimi kamni. Na eni strani foteljski strokovnjaki, dobro podkovani z teorijo in malo prakse. Na drugi strani vse bolj urbano okolje, ki ima lastnika in želi soupravljati. Potem še država, ki je prevečkrat gluha in se drži le zapisanih pravil. Pa za vsako napako izreka globe.
Ko bodo z divjadjo gospodarili lastniki zemljišč se bo takoj vedelo kaj je prioriteta. Po zakonu ali ne. Takrat bomo tudi mi ščitili velike zveri v drugih državah. Pri nas jih ne bo več.
Enostavno nimamo cilja. Vsak od naštetih ga pa išče drugje.
Ker vem, da boste oporekali samo en primer: isti, ki ščiti medveda in volka na njihovem področju pospešuje rejo drobnice. Potem pa beremo, da 5 lastnikov dobi 90% plačanih škod.
Lovci smo pa dežurni krivci za vse. Kakšna je naša prepoznavnost v javnosti sem sinoči videl po TV. Na pustnem karnevali se v lovski obleki z flašo v roki opoteka in valja po tleh pustna šema.

[cviček]

Detel, delno ti je Mugo odgovoril z zadnjim stavkom.

O vplivih krmljenja in posledičnih načinih lova pa se ne želim odločati na pamet. Žal pa lovci nismo sposobni voditi resničnih evidenc in se držati dogovorjenih načinov sploh okoli krmljenja, zato dvomim, da bo ustrezni napotek prišel iz naših vrst. Ugibamo pa že desetletja in rezultati so vidni, kakršni že so.

Ja o temle se da debatirat

Preden me pribijete na kol , naj kar takoj povem da nimam nič proti krmljenju prašičev oz. proti krmiščem. imam pa ogromno pomislekov, ki so utemeljeni z argumenti

- privabljalna krmišča - velika večina lovcev si omenjena krmišča predstavlja ( in tako tudi dela ),da se krmi zato, da privabi pujse iz sosednje LD ali sosednjega krmišča ( tam krmi lovec s katerim je skregan ) Torej v eni roki vedro , v drugi puška - po možnosti z nočno optiko

-pet LD , ki gospodari na cca 25.000 ha lovne površine letno odstreli 300 kom divjih prašičev in glede na odstrel pokrmi uradno 30 ton , neuradno pa 100 ton koruze.Pračiči se množijo kot hrčki, škode presegajo letni prihodek od vse divjadi- LD pa še vedno ščiti oz prepoveduje lov na svinje 2+ Ali take družine res dobro gospodarijo z divjadjo in okoljem? Samo , da se spomnimo - za 100 ton koruze potrebujemo 10 ha njivskih površin ali drugače povedano - s tolikšno količino zredimo 30 ton domačih prašičev. Če drugega ne, so meni taka dejanja nehigijenična

-od kod lovcem pravica , da delamo take neumnosti ? Ali to izvira iz neznanja , morda samopašništva določeni elit , ki si lahko vse dovolijo , ali je vzrok iskati v slovenski "fovšiji"? Ne zagovarjam vseh letnih načrtov ,ki jih izdeluje ZGS- pa vendarle hvala bogu , da je tako , saj lovci s svojo požrtnostjo , neznanjem in neobjektivnim pogledom na stalež divjadi tega enostavno nismo sposobni .

-dragi lovci - za previsok stalež divjih prašičev smo krivi izključno lovci zaradi prekomernega krmljenja, nepravilnega oz. nezadostnega odstrela, ki izvira iz nepoznavanja biologije omenjene divjadi.

In še nekaj za na konec- v primeru , da bo prišlo do sprememb v slovenskem lovstvu ( pobudniki so lastniki zemljišč ) bo prvi in glavni kamen spotike divji prašič in škode ki jih povzroča . Zato je čas , da se glede " gojitve " divjega prašiča streznimo in postavimo stvari na prava mesta

Zdaj pa grem po neprebojni jopič, ker pričakujem da bom postavljen pred strelski vod.

[mugo]

Cviček, zarad mene neprobojca kar snemi. Ti dam v vsem prav. Sploh v tem, da smo za številčnost divjih prašičev odgovorni in krivi le lovci sami.
S krmljenjem povečujemo številčnost prašičev. O tem ni dvoma.
Krmljenje je za mene edino smiselno za namen odstrela. To pomeni max 2-3 kg koruze dnevno, ko primejo pa čakat in ustrelit.
Preprečevalno krmljenje pa po moje nima učinkov na škode, ima pa na povečanje šetvilčnosti, zato bi ga jaz kar lepo ukinil.

[Leupold]

Mugo, tako hudo pa spet ni! Da bi se lahko odstrelilo več svinj 2+ ne rečem, da ne. Ampak ne počet masakriranja, kot so to počeli eni v prejšnjem lovnem letu. Dobro, treba je zmanjšat stalež prašiča, ok, vsem jasno. Ampak rušit vse kar je večje od 80 kg pa res ni treba.
Na to, koliko bodo drevesa (hrast, kostanj, bukev,...) imeli letno dobro letino svojih plodov, pa res nismo krivi jagri, a se vam ne zdi? Ne rečem, da ima svinja zaradi obiskov krmišč 2 mladiča več kot pa če nebi obiskovala krmišč. A pa sta ta dva prašiča zdej problem? Mislim, da tako hudo pa spet ni. Kar poglejte kako je bilo zadnjo sezono na lovih. Lovske družine, ki so letno streljale 300 prašičev niso prišle niti približno blizu tem številkam (ne velja to za vse LD, za večino pa). LD katere so na posamezen lov prej uplenile 20-30 prašičev, so letos težko sploh prilezle do 10 kosov.
Že zaradi tega, mislim, da stanje ni tako kritično. Je pa res, da se bodo kmetovalci vedno pritoževali. Po njihovo bi bilo treba itak vse postrelit, ker vse dela škodo na njivah, travnikih in gozdovih. Če drugega ne jim bo na koncu šlo v nos še to, da kune preveč pokraspajo lubje dreves

[mugo]

Leupold, nič nisem napisal da je treba vse postrelit ali da je potrebno vse svinje postrelit. Pisal sem o krmljenju. Vse ti je natančno razložil že Cviček o tonah horuze, ki je v gozd privlečemo lovci.
Bom jaz dodal par bioloških dejstev o prašičih. Ugotavljajo, da v zadnjih časih polegajo tudi ozimke, ki spolno dozorijo še preden dopolnijo leto starosti. Meja za spolno zrelost je nekje 30kg. Kar jih je takšnih ali večjih se bodo parile. S celoletnim krmljenjem vplivamo ravno na to, da imajo prašiči celo leto na voljo veliko močno kalorične hrane, tako lahko hitro rastejo. Ne moreš tega primerjati z obrodom gozdnega drevja, ki se ne zgodi vsako leto, pa še njegov učinek traja največ pol leta.
Tole sem že enkrat napisal pa bom ponovil: "2+ svinje k prirastku prispevajo znatno manj kot 50%. Večino prirastka prinese rodnost lanščakinj in ozimk. Ozimka s težo nad 30kg je že rodna, 85 % ozimk se jih tako že pari in nosijo povprečno 5,6 zarodkov. Odrasle svinje kotijo 6-8 mladičev, vendar je odraslih svinj v populaciji občutno manj kot rodnih lanščakinj in ozimk. Marsikje odrasle svinje šparajo prav z namenom, da bo drugo leto prirastek. Pa je njihov pomen precej večji v vlogi izkušenih vodnic tropov."

[detel]

Se strinjam z Mugom in Cvičkom.
Ponekod nimate prašičev ali zelo malo in si jih želite imeti več. Vas popolnoma razumem. Tam kjer jih je preveč pa je prav, da se stalež zniža, zaradi škod, bolezni, itd. Ni nujno, da jih pade 300 letno, zakaj pa......

[Leupold]

Res je, polegajo tudi ozimke. Pa tudi lanščakinje! Mene žal ne boš prepričal, da vse (ali pa večina) ozimke poležejo 5-6 mladičev! Lahko bi o teh številkah polemizirala v neskončnost. Ampak moje izkušnje pravijo, da ozimka če poleže 4 mladiče je že veliko. Še enkrat ponavljam, govorim za večino ozimk, ne me zdej za posamezne primere, ko pa ozimka mogoče res poleže 5 al pa 6 mladičev za jezik držat. VSE ozimke, katere sem imel možnost videt (in se z njimi ukvarjat) do zdaj niso imele več kot 4 mladiče, najpogosteje so imele 2-3, le dve sem do zdej zasledil, da sta imeli vsaka 4 mladiče. Odrasle svinje pa 8 ali več mladičev. Lanščakinje pa so imele povprečno 5-6 mladičev (in še to 2 leti nazaj, ko je bil zelo lep obrod v gozdu). Pa so vse zelo redno obiskovale krmišča založena s koruzo. Npr.: Lansko leto sta imeli dve lanščakinji vsaka po 4 mladiče in nič več. Ena ozimka je imela samo 2 mladiča,...
Koruza na krmiščih kot sem napisal, vpliva, da ima posamezna svinja (odrasla, ozimka ali lanščakinja) kakšnega mladiča več, ne pa da bi zaradi tega imela (samo zaradi koruze) kar enkrat večjo rodnost mladičev, toliko koruza sigurno ne vpliva.
Če pa je problem glede ozimk tako hud in če so preveč rodne, saj jih lahko streljamo a ne? Pa lanščakinje tud. Problem največkrat nastane, ko pade tista prava vodnica, ki s svojimi izkušnjami pravilno vodi svoj trop.

[alojz1]

Če pa je problem glede ozimk tako hud in če so preveč rodne, saj jih lahko streljamo a ne? Pa lanščakinje tud. Problem največkrat nastane, ko pade tista prava vodnica, ki s svojimi izkušnjami pravilno vodi svoj trop.

Ja Leupold. Mi bi še kar zmanjševali številčnost kot v časih Marije Terezije. Nič ne pomaga če pišemo, da je treba število mladih znižat. Ko pride vlak takoj po lokomotivi. Čeprav vemo, da bodo preživeli mladi kasneje povzročali največ škod.
Kdor pa dela pravilno in na privabljalnem krmišču pleni ozimce in lanščake, tega je pa treba onemogočit. Preveč postreli pa zimskih skupnih jag ne bo.
Pa ne mi zdaj, da se ne da. Z tehniko s katero razpolagamo. Od dobrih daljnogledov, kamer, IR naprav in splošno uporabljenih baterij. Ampak za tiste zagovornike streljaštva je vse to premalo. Hočejo siguren uspeh v pol ure čakanja. Pa večji je, bolj je ponosen. Da za pijačo pa ga somišljeniki po rami trepljajo. In se nadaljuje.