As hunters, we need to stand strong, unite as one and NEVER apologize for being who we are! We should focus our energy on being the best hunters we can be by challenging ourselves to be ethical, respectful and responsible so as to humbly uphold our proud heritage. Now, let´?s get out there and enjoy the great outdoors!
Eva Shockey
Seveda je dobro pred streljanjem obvestiti pristojno LD vsaj zaradi dobrih odnosov. Če vodijo evidenco javljanja strelov.
Če bi bilo vse tako kot piše MilanK, bi si moral strelni referent zapisati tudi serijsko številko puške in optike, lovec pa bi ga moral obvestiti o vseh zamenjavah določenih delov puške, menjavi optike, popravilih orožja in optike, menjavi streliva,...
Saj tako bi bilo prav, vendar tisti, ki smo pametni, beri zavestni, po vsakem takem posegu v orožje in optiko, gremo na strelišče in postrelimo vsaj celo škatlo nabojev, da smo v opremo 100%. So pa spet na drugi strani lovci, ki gredo v lovišče brez, da bi oddali strel in se prepričali ali orožje nosi točno... Ob takih primerih se samo zgrozim...
Po vsakem zgrešenem strelu na divjad (ob raznih udarcih tudi) bi morali preveriti puško na tarči. Pa ni treba cele škatle. Je en strel dovolj. Zato pa ne sme biti ovir za tak preizkus. Še vzpodbujati bi morali ne pa na vse kriplje onemogočat. Še na uradnih streliščih so prepovedi npr v nedeljo.
Kot so ti odgovorili, ja to drži. In to vedo tisti, ki se informirajo.
Seveda to ne pomeni, da se sedaj lahko poka po mili volji kjerkoli po parcelah. Zagotovljena mora biti varnost in to je tisto, ker bo preveril inšpektor ali policist, ko/če bo prišlo do prijave. Verjetno je jasno, da nekje v panonski nižini na ravni parceli ni možno zagotoviti varnosti za strel z večjim kalibrom brez ustreznih tehničnih posegov na parceli. Nekje v grapi ali opuščenem kamnolomu pa brez težav.
Kar me pri tej zadevi moti, je to, da tisti, ki so plačani, da nas izobražujejo in informirajo, o takih rečeh niti ne črhnejo. Ali nočejo ali so nesposobni. Jaz imam svoje mnenje, svojega si ustvarite sami.
Mislim tudi, da ne bom zgrešil, da naše policijsko vodstvo ob podpori raznoraznih članov in vodilnik etičnih in pravnih komisij ne želi, da bi ljudje prakticirali svoboščine, ki so jim zagotovljene z zakonom. Ker nas očitno smatrajo za preneumne in ker imajo izgleda vgrajeno policijsko miselnost v najslabšem pomenu in v vseh nas vidijo potencialne kršitelje.
Pa to je res že izven naslova teme, a kaj ko nas je MilanK-jevo izvajanje napeljalo k temu.
Verum justicia quod parilitas!
Tako preprosto in enostavno, kot nekateri tu razlagate skorajda neomejene možnosti streljanja na zasebnih zemljiščih seveda ni. Obstaja cel kup omejitev, od katerih jih po mojih izkušnjah, vsaj polovico postavljajo LD v svojih aktih (Če sem prav razumel Milana K, je o tem pisal v svojem zadnjem postu).
Sam čez leto velikokrat uporabljam družinsko strelišč in s tem v svoji LD nimam težav, saj imamo od tega vsi koristi pa tudi kak strel, oddan v lovišču za preiskus, ne predstavlja disciplinskega problema.
Nihče ne govori o neomejenih možnostih. Zakon o orožju dovolj dobro precizira kako se z orožjem ravna in kakršnokoli ogrožanje kogarkoli ima lahko za posledico najmanj odvzem orožnih listin.
Nobena, niti lastna LD tudi v primeru, da imam zemljišče v njenem lovišču, mi ne more postavljati nikakršnih omejitev, ki niso vezana na lovsko dejavnost. Taka vadba streljanja niti člana LD niti nečlana se jih enostavno ne tiče! To je isto, kot bi mi LD prepovedala nabirati gobe v lovišču ali se sprehajati s psom.
Verum justicia quod parilitas!
As hunters, we need to stand strong, unite as one and NEVER apologize for being who we are! We should focus our energy on being the best hunters we can be by challenging ourselves to be ethical, respectful and responsible so as to humbly uphold our proud heritage. Now, let´?s get out there and enjoy the great outdoors!
Eva Shockey