Mislim, da moramo ločiti dve stvari. Prvo je zavarovanje oziroma kritje stroškov v primeru nezgode, dugo pa je plačevanje , če se tako izrazim, kinoloških uslug. Tu mislim iskanja, udeležbe na skupnih lovih..... to so pomoje stvari , ki se nebi smele plačevati. Ker potem bomo kmalu plačevali še gonjače, pa še tiste, ki streljajo netrofejno divjad.... in vsakega, ki kaj migne za ld. To ni to, smo prostovoljci.
Kritje oz. zavarovanje v primeru nesreč pa je drugo. Tu lahko nastanejo zelo hude finančne posledice, predstavljajte si, da lovski pes med lovom skoči pred avto, ki ga zbije,avto zleti iz ceste in se skotali po bregu.... Za kakšne zneske odšodnin bi se lahko šlo v takem primeru, nam je vsem jasno. To ne sme pasti na pleča vodnika. Tu pa bi bila dolžnost LD, da poskrbi za zavarovanje, ki krije stroške nezgod. Seveda stroške oskrbe psa ali nabave novega tudi, ampak to je lahko majhna vsota v primerjavi s čim drugim, kar bi se utegnilo zgoditi.
As hunters, we need to stand strong, unite as one and NEVER apologize for being who we are! We should focus our energy on being the best hunters we can be by challenging ourselves to be ethical, respectful and responsible so as to humbly uphold our proud heritage. Now, let´?s get out there and enjoy the great outdoors!
Eva Shockey