Nisem vedel, da ta gif obstaja... hvala Sršen . "Sleng" je treba pa tudi zastopit.
Nisem vedel, da ta gif obstaja... hvala Sršen . "Sleng" je treba pa tudi zastopit.
lp MAj
problem je da nas je zmeraj 8-11 (5 ali 6 zaporednih skupnih lovih) in je težko karkoli sploh zapret oziroma pognat, letos nas je bilo rekordno verjetno 14!
če bi nas bilo "zgolj 20" bi veliko bolše zaprli oziroma poganjali
Sam se pogonov izogibam kot hudič križa. Razlogi:
-sam zelo rad pred odstrelom natančno opazujem divjad, da izberem kaj bi bilo po mojem vedenju, ki seveda ni popolno, primerno za odstrel. Tako je streljanje divjadi v teku, ko imaš samo sekundo časa da ocenš kaj streljaš, močno v nasprotju z mojim siceršnjim načinom lova.
-sam način, da jaz nekje stojim, ostali pa mi gonijo divjad, je pač v nasprotju z mojim dojemanjem lova
-sem zanič strelec na premikajočo dovjad. Pa mislim da tudi veliko tistih, katerim so pogoni sveti, prav tako.
-ko lovec gost iz sosednje ld, kjer je jelenjad zelo redka, spustil cel saržer na trop jelenjadi (mislim da so bili 4), pobral nič, na vprašanje, kaj točno pa je streljal (tele, košuta...) ni vedel odgovora, sem si rekel: taki druščini pa že ne bom pripadal.
Ne mi z obveznimi udeležbami na teh lovih. Vsak ki mi bo to začel razlagat ga vprašam: kje si bil pa čez leto, ko je bilo treba kaj odstrelit?
Družabnost: se komot dobimo in kaj popijemo ob drugih priložnostih.
Delavnost: delovnih ur, tako obveznih kot neobveznih se z veseljem udeležujem in naredim več, kot bi mi bilo potrebno po predpisih.
Tisti ki vam ta način lova ustreza, uživajte še naprej. Ampak ne me poslijevat z obvezno udeležbo. Bom jaz začel z obveznim čakanjem lisic pri luni in snegu.
Jaz se udeležim 90 % skupnih lovov, v 90 % sem v pogonu in v 90 % grem iz lova jezen ali razočaran nad obnašanjem solovcev. Npr. enkrat letos sem bil v pogonu, po lovu pa je bila organizirana malica. Poganjali smo do mesta zbora, ko smo prišli tam so štantarji že jedli, poganjači smo pa morali enega gosta fehtati da nas je peljal po avto. zadnje čase grem samo še na love kjer ma lovovodja 100 pik, drugače je vse v k...
To, da drugi že vsi malicajo, drugi so pa še v gozdu ni vedno kriv lovovodja. pri nas se vedno dogovorimo koliko časa traja lov in nato gremo v kočo. Letos pa sta dva čakala še pol ure po koncu lova in ko smo ju poklicali kje sta, sta rekla, da ju ni nihče poklical...
Lani pa so mene in še enega brakirja s psom pustili v gozdu, da sva morala peš še eno uro hoditi do zbornega mesta, kjer je bila malica. Jaz sem šel vseeno malicat, drugi pa ni hotel in ga kar nekaj skupnih lovov ni bilo...le zakaj?![]()
Pri nas lov traja dokler ni konec pogona.
Tudi pri nas je, samo naju 2 oziroma nas 3 so pustili v gozdu v prepričanju da imava avto in eden izmed stojiščnikov ga je še celo videl...kaj vse vidijo ljudje v lovski vnemi![]()
Tudi jaz ne grem rad na skupni lov, saj je za lovovodjo največkrat določen kak vase zagledan narcis. Že zjutraj začne groziti, kako nam bo pregledal dokumente /pa čeprav se vsi poznamo in vemo kdo ima lovsko izkaznico in orožni list za svoje orožje./ Lov ob številnih butastih asistentih ponavadi zastavi tako kot lovimo že 40 let čeprav se je narava bistveno spremenila, ne upoštevajo števila lovcev ki so se lova udeležili. Tako s premalo lovci zapremo veliko področje in divjad nam posledično vedno uide. Pa še pogon, ki je pred začetkom tudi deležen groženj, češ da če ne bodo korektno opravili svoje naloge, bodo naslednji vikend zopet v pogonu, ponavadi grožnje ne jemlje resno. Največkrat v gosjem redu prehodijo lovišče mimo gošč in tako lovci postavljeni na stojišča zastonj pričakujejo divjad. Če kaj uplenimo je po koncu lova pozdrav lovini, v nasprotnem se vsak po svoje počasi zgubi domov. Nobene analize, nobene graje za slabo opravljeno delo skratka nedelja mi gre v maloro in slabe volje se odpravim domov. In dokler se ne bo kaj spremenilo bo moja udeležba zelo redka.
Pri nas je udeležba na skupnih lovih kar dobra (ponavadi nas je 20+). Tudi sam se jih ponavadi (razen če ni kaj izrednega) vedno udeležim in vedno sem v pogonu (pri nas se od mladih pričakuje, da bodo v pogonu in po pravici se mi ne da prerekat in poslušat kako drugi šinfajo. Itak vedno čakajo eni in isti in poganjajo prav tako eni in isti). Me pa včasih (prej bolj, sedaj manj, ko sem se malce navadil in si kupil "tahude" alpinistične gojzerje) pošteno ujezi, ko se lomim po kakem zajebanem terenu (pri nas je itak sam zajeban teren, grape, robovi, strmina) in pridem iz pogona dobesedno od glave do pet prekrit z blatom, puška in daljnogled vsa pobutana in z novo fasado, potem mi pa začne pa še kdo pamet solit, kako sem narobe pognal pa kako sem to pa kako sem ono. Marš u 3 pm. Nekateri se očitno ne zavedajo, da je moja (in posameznikova) prisotnost na jagi izključno plod moje dobre volje in prostega časa. Plen je pa tako-tako. Osebno v 3 letih, odkar sem oborožen, na skupnih jagah še nisem oddal strela.