Zakaj imajo naši vojaki pero na čepicah?
Ni še dolgo, odkar so dobili vojaki naših planinskih polkov (2. gorski strelski (Gebirgsinfanterie) polk, pred letom 1911- 27. ljubljanski domobranski (Landwehr) polk) na čepice zakrivljena peresa. Lepo jim pristojajo, radi jih imajo, saj so pri kmečkih fantih peresa za klobukom že odnekdaj znak poguma in bojevitosti.
Naprej zakrivljeno pero smatrajo naši fantje za izzivanje: »Kdo ima korajžo, se sprijeti z mano? Nikogar se ne bojim!« pomenja tako pero. Že mali dečki se pri nas stepo zaradi peresa na kloboku. Zato pa so peresa na vojaških čepicah nekaj čisto domačega — našega.
Petelin je že odnekdaj bogovom posvečen tič in pomenja pazljivost, budnost
ter bojevitost. V starih pravljicah igra petelin veliko ulogo, vojske starih Germanov in Vendov (Slovanov) so jemale peteline s seboj na vojno, in starim Galcom je bil petelin svet simbol. Francozi ga imajo še danes v svojem državnem grbu. A tudi Finci in Angleži so jemali peteline s seboj na bojišča po morju ali na kopnem. V bitki l.jun. 1794. med francoskim in angleškim brodovjem je rešil petelin, last mornarjev, Angleže pred porazom ter jih je svojim kikirikanjem navdušil, da so končno zmagali. A tudi v Švici so ljubili vojaki petelina. Saksi so predstavljali vojaka vedno s čelado na glavi ter s petelinom na vrhu šlema. Tudi Vendi, Obotriti in Meklenburžani so nosili na čeladah peteline; vojaki so nosili le petelinja peresa, poveljniki pa cele peteline, seveda iz kovine.
Petelinje pero je torej že zelo star znak bojevitosti. Naši sovražniki pa se naših vojakov s petelinjimi peresi prav posebno boje.
Izgubiti v boji pero s klobuka smatra naš kmečki fant za veliko sramoto. In zato si jih tudi na bojišču ne dajo vzeti!
Vir:Tedenske slike (26.01.1916, številka 4)