andrej50: "Mene pa zanima nekaj drugega v zvezi z dvojnim članstvom. LD ima v svojih pravilih določilo, da svojega člana črta iz svojega članstva brez disciplinskega postopka, če se je ta včlanil tudi v drugo LD. Ali je to zakonito in v skladu z ustavo? Verjetno mi bo na to znal najbolje odgovoriti MilanK."
Zanimivo in povsem praktično vprašanje, ki se nanaša na prenehanje članstva v lovski družini iz razloga včlanitve v drugo LD. Kakor navajaš je po temeljnem aktu /Pravilih/ tvoje LD eden izmed razlogov, ko članu preneha članstvo v LD tudi črtanje iz članstva zaradi včlanitve v drugo LD, torej zaradi dvojnega članstva. Ali je dvojno članstvo lahko razlog za črtanje člana iz članstva LD in ali lahko LD s svojim notranjim pravnim redom omejuje pravico svojih članov do svobodnega združevanja z drugimi in na tej podlagi včlanjevanje njenih članov tudi v druge LD.
Bistveni element svobode združevanja je voljni: vse zainteresirane osebe se želijo povezovati z drugimi. Vsak se ima pravico svobodno odločiti, ali se bo povezal v neko združenje ali ne in kako dolgo bo ostal njegov član. Poleg pravice, da se poveže z drugimi (t. i. pozitivna svoboda združevanja), ima vsakdo tudi pravico, da se ne poveže z drugimi (t. i. negativna svoboda združevanja). Ta povezava med pozitivnim in negativnim vidikom združevanja je izrecno navedena v 20. členu Splošne deklaracije človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995, str. 1).
Poleg več oseb, ki se bolj ali manj trajno in prostovoljno povezujejo, je za združevanje značilna še notranja organizacija združenja. Pravica do svobodnega združevanja predpostavlja organizirano združenje posameznikov, ki navznoter deluje po avtonomno sprejetih pravilih. Notranja organiziranost pomeni, da je združenje več kot samo skupek posameznikov, zaradi tega se razlikuje tudi od enostavnega zbiranja posameznikov. Na drugi strani pa z vidika človekove pravice do svobode združevanja ni nujno, da je združenje uradno priznano ali registrirano. Pravna osebnost za svobodo združevanja ni odločilna. Ustavno varstvo uživajo tudi popolnoma zasebna in neformalna združenja.
Svoboda združevanja se torej lahko uresničuje neformalno ali formalno. O formalno organiziranem združevanju govorimo takrat, kadar se to izvaja v pravno vnaprej predvideni organizacijski obliki. Pravni red običajno predvideva razne oblike formalnega združevanja, v vseh primerih pa gre za to, da zakon predpisuje pogoje in postopek za ustanovitev, praviloma pa tudi bolj ali manj podrobna pravila za njihovo notranjo organizacijo in delovanje ter pravila za razmerja do tretjih oseb (npr. glede odgovornosti). Najpomembnejša pravna posledica formalnega združevanja je v tem, da pravo priznava oblikam organiziranega združevanja pravico biti subjekt pravic in dolžnosti, torej pravno sposobnost. Formalna združenja država uradno prizna kot samostojen subjekt prava (pravno osebo). Vendar to hkrati pomeni, da morajo zainteresirani posamezniki, če se želijo združevati v kakšno od takih pravno predvidenih organizacijskih oblik, spoštovati pravila, ki jih pravo določa za njihovo ustanavljanje in delovanje.
Drugi odstavek 42. člena Ustave zagotavlja svobodno ustanavljanje in prenehanje združenj, svobodno vključevanje in izstop iz združenja ter svobodo notranje organizacije združenja. Zakonske omejitve teh pravic so dopustne samo iz razlogov, ki jih določa Ustava. Na prvem mestu gre za primere, ki jih določa tretji odstavek 42. člena Ustave (varnost države, javna varnost, varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni), upoštevati pa je treba tudi splošni omejitveni razlog iz tretjega odstavka 15. člena Ustave – pravice drugih. Nenazadnje mora biti vsaka omejitev človekovih pravic tudi v skladu z načelom sorazmernosti, ki je eno od načel pravne države (2. člen Ustave).
Eden od vidikov svobode združevanja iz drugega odstavka 42. člena Ustave je tudi, da imajo posamezniki možnost ustanoviti pravno osebo za kolektivno delovanje na področju skupnih interesov. Bistven sestavni del svobode združevanja je, da pravo združenju omogoča pridobiti status pravne osebe. Brez tega svoboda združevanja pogosto ne bi imela nobenega smisla.
Ustavno varovanemu obsegu pravice do svobode združevanja ustrezajo tudi določene obveznosti države. Predvsem država ne sme na ustavno nedopusten način prepovedovati ali kakorkoli omejevati svobodnega ustanavljanja neformalnih združenj ter vključevanja vanje. V primerih formalnih združenj tudi neupravičena odklonitev registracije, s čimer se pridobi pravna osebnost, lahko pomeni kršitev svobode združevanja. Prav tako država ne sme nikogar siliti v zasebnopravno združevanje. Dolžnost države je predvsem negativna, torej da se ne vmešava v pravico posameznikov do združevanja. Država pa ima poleg tega tudi določene pozitivne dolžnosti, da se zagotovi učinkovito uresničevanje pravice. Zagotoviti mora na primer varstvo pred tretjimi osebami, ki bi hotele preprečiti ali ovirati delovanje združenja. Prav tako mora zagotoviti ustrezne mehanizme, če posameznik zaradi članstva v kakšnem združenju trpi škodljive posledice (npr. diskriminacijo, šikaniranje, razne oblike kaznovanja).
Vse zgoraj navedeno velja tudi za LD. LD je oseba civilnega prava, ki deluje tudi v javnem interesu na področju lovstva in za katero veljajo predpisi, ki urejajo lovstvo in pa zakon o društvih. Njeni člani so lovci in pa lovski pripravniki. LD je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb – članov, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu društva in v skladu z zakonom (1. odst. 1. člena ZDru). Prostovoljnost, ki je bistvena lastnost društva, pomeni po eni strani svobodo glede odločitve o pristopu v članstvo, po drugi strani pa tudi pravico do izstopa oziroma o prenehanju članstva. Vsakdo, ki izpolnjuje pogoje iz ZDlov in njenih Pravil lahko postane njen član in deluje v njej pod enakimi pogoji. Gre za ustavno pravico do svobodnega združevanja, ki jo zagotavlja 2. odst. 42. člena Ustave RS. Črtanje iz članstva LD predstavlja omejitev te pravice. Zato se zastavlja vprašanje ali je črtanje člana iz članstva LD zaradi članstva v drugi LD skladna z splošnimi pravnimi pravili.
V postopku sprejema v članstvo oziroma izključitve in črtanja iz članstva je potrebno upoštevati ne le društvena pravila, pač pa tudi, da gre pri pravici do članstva v društvu za pravico do združevanja (2.odst. 42.čl. Ustave RS), s katero je tesno povezano vprašanje prenehanje članstva v društvu. Gre torej za ustavno pravico, ki nedvomno uživa sodno varstvo (23. čl. Ustave RS). Če se z zavrnitvijo članstva, z izključitvijo ali črtanjem iz članstva to pravico izključi, mora za to obstajati ustrezen razlog, predviden v pravilih društva, o tem torej odloča lovska družina, taka odločitev pa je lahko podvržena sodni presoji, v kolikor prizadeti član uveljavlja sodno varstvo zaradi prenehanja članstva v društvu /LD/.
Do črtanja iz članstva pride zaradi razlogov na strani člana, npr. neplačevanje članarine in drugih razlogov, ki jih društvo oz. LD v svojem temeljnem aktu opredeli kot razlog za črtanje iz članstva. Med izključitvijo in črtanjem iz članstva ni nobene razlike, v obeh primerih gre za odrekanje pravice do članstva v LD, zato mora pristojni organ LD /UO ali občni zbor/, ki odloča o črtanju člana iz članstva LD, izdati odločbo, ki mora vsebovati: uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk.
Med izključitvijo in črtanjem iz članstva je pomembna razlika. Pri črtanju se ugotavljajo objektivne okoliščine oz. razlogi, pri izključitvi pa krivdni. Pri črtanju iz članstva organ LD ne presoja okoliščin, na podlagi katerih ugotovi, da obstajajo razlogi za črtanje, temveč le ugotovi objektivna dejstva. V kolikor pride do spora zaradi nepravilnega črtanja iz članstva, se v takem primeru ne zahteva razveljavitev sklepov, sprejetih s strani organov lovske družine, temveč se mora tožbeni zahtevek glasiti na ugotovitev, da je člana – lovca LD iz članstva nezakonito črtala, da je še vedno član LD in kot dajatveni zahtevek, da ga je LD dolžna vpisati v članski seznam in v kakšnem roku.
Črtanje lovca iz članstva LD zaradi njegove včlanitve v drugo LD pomeni prenehanje članstva proti njegovi volji. Lovec s svojimi ravnanjem ni izkazal nobene volje po prenehanju članstva v LD s tem, ko se je včlanil še v drugo LD. Njegova volja je biti član dveh LD. To pa ni skladno s pravnim redom LD, ki dvojnega članstva ne odobrava. Po njenem temeljnem aktu je dvojno članstvo oz. včlanitev še v drugo LD razlog za črtanje iz članstva. Pri tem lahko pride do zanimive situacije, ko posamezna LD dvojno članstvo odobrava in ga sprejema, posamezna LD pa ga odklanja in sankcionira z črtanjem iz članstva.
LD, ki dvojnega članstva ne dovoljuje, lahko pride v položaj, ko svoje prepovedi dvojnega članstva ne bo mogla uresničiti. Npr. njen član, ki je lastnik najmanj 15 ha gozdnih površin, se včlani še v drugo LD. Takega člana LD ne emore črtati iz članstva, saj ga je po zakonu /ZDlov/ kljub zakonskim omejitvam, ki jih po Zdlov-u lahko uvede, dolžna v svoje članstvo sprejeti. V opisanem primeru se torej lahko zgodi, da LD posameznega svojega člane zaradi včlanitve v drugo LD črta iz svojega članstva, posameznega člana, ki ima na njenem območju kmetijske in gozdne površine ali pa opravljajo osnovno kmetijsko dejavnost, pa iz članstva ne črta. Različno obravnavanje članov glede črtanja iz članstva zaradi včlanitve v drugo LD pa postavlja njeno članstvo v neenakopravni položaj, kar pa po pravnem redu RS ni dopustno. Enako se namreč mora obravnavati enako, različno pa različno.
Iz vsega zgoraj povedanega menim, da črtanje člana iz članstva LD iz razloga dvojnega članstva ni razlog skladen s pravnim redom RS in posega v pravico do svobodnega združevanja, ki jo zagotavlja 2. odstavek 42. člena Ustave RS. Tega razloga ne pozna niti ZDlov, ki je specialni predpis za delovanje LD. LD po zakonu o društvih sicer lahko v temeljnem aktu določi način ali razloge za prenehanja članstva, vendar ti razlogi ne smejo posegati ali omejevati pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Ustava RS.
Odgovori s citatom
MilanK je objavil:
