Profesor dr. Ivan Kos, predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja na biotehniški fakulteti, je v pogovoru za Delo pojasnil, da je v Muti na Koroškem edino od države pooblaščeno zatočišče oziroma azil za živali, ki niso bile legalno pridobljene oziroma so jih ljudje našli poškodovane. Če kdo najde bolno zaščiteno žival, mora o tem obvestiti pristojno inšpekcijo in policijo, kajti po zakonu o varstvu narave je prepovedano odnašati živali. Zanje poskrbijo v azilu, in če so bolne, jih pozdravijo, potem pa sledi postopek...
Na vprašanje, ali je naklonjen razmišljanju, da bi na Kočevskem imeli zavetišče za medvede, je odgovoril, da imajo tovrstne izkušnje že v Bavarskem gozdu v Nemčiji in hrvaškem Kuterovem na Velebitu. »Pri tem je treba biti previden in ljudem jasno posredovati sporočilo, da to ni ustrezen način varovanja živalskih vrst. Živali v naravnem okolju opravljajo številne funkcije in zato so pomembne v prosti naravi. V ujetništvu jih zato zadržujemo le iz točno določenih namenov. Ti nameni morajo biti dobro definirani in jasno izraženi. Tako na primer medvedu z ujetništvom v zatočišču odvzamemo svobodo in ne more opravljati svoje vloge v ekosistemu.
V Kočevju iščejo kompromis, kar je sprejemljivo, a odločitve morajo biti strokovne. Tega projekta bi se morali lotiti strokovno tudi z vidika sodobne varstvene biologije in z jasnimi zagotovili, da gre za izobraževalni namen. Po drugi strani pa je treba vedeti, da trpanje živali v zatočišča nikoli ni dobra rešitev. Tako lahko na primer medved živi 25 let in več.
Glede na to, da v Sloveniji na leto lahko najdemo do tri medvedje sirote, bi morali v zavetišču imeti od 80 do 90 medvedov. Zavetišče torej ne more biti sistemska rešitev za zasežene in najdene medvede. Problem je tudi v tem, da ljudje in medvedi težko živimo v neposrednem stiku. Ljudje ne moremo razbrati počutja in občutja medvedov, ker nimajo izražene obrazne mimike. Ker ljudje ne moremo razbrati njihovih čustev, ne znamo oceniti počutja medvedov in ustaviti svojega neustreznega obnašanja. Tako lahko prestopimo mejo in medved agresivno odreagira. Zaradi tega je tako pomembno, da se medved boji človeka in ne prihaja v tesen stik z nami. Prav tu je največja težava našega bivanja z medvedom...«
Kot nam je še povedal dr. Ivan Kos, medveda, ki smo ga že vzeli k sebi, ni mogoče kar vrniti v naravo. Navajen je že na ljudi, na hrano... Sicer pa v Sloveniji menda v ujetništvu živi osem medvedov, vsi pa so bili vsi v njem že pred letom 2004, ko je začel veljati zakon. Te so nekako pomilostili in njihovim lastnikom dovolili, da jih imajo pri sebi.
Slovenski medvedek Kunt
Odgovori s citatom