Mučenje živali
Izpostavljanje divjadi nepotrebnemu trpljenju
Lovec je dolžan loviti divjad na način, ki ne sme divjadi pretirano vznemirjati ali izpostavljati nepotrebnemu trpljenju /2. al. 1.od. 43.čl.ZDlov./ Za izvajanje lova v nasprotju s to določbo je lovski prekršek po 3.al.1.od.77.čl. tega zakona in se kaznuje z globo. Zakon ne pove kaj se šteje za izpostavljanje divjadi nepotrebnemu trpljenju. Jasno je le to, da morata biti izpolnjena oba znaka, ki opredeljujeta prekršek, t.j. "nepotrebno" in pa "trpljenje". Torej ni vsako trpljenje divjadi prekršek, ampak samo tisto, ki je nepotrebno, k temu nepotrebnemu trpljenju pa jo je izpostavil lovec s svojim načinom lova /ravnanjem/.
Izpostavljanje divjadi k nepotrebnemu trpljenju ustreza definiciji, ki jo zakon o zaščiti živali določa za mučenje živali. Po tem zakonu se za mučenje živali šteje:
• vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju
• nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.
Iz definicije mučenja živali izhaja, da je prekršek storjen le tedaj, če ga oseba stori naklepno, ne pa tudi če ga stori iz malomarnosti. Lovec bi npr. storil prekršek mučenja živali /divjadi/ v primeru, da bi jo :
-namenoma nastrelil zaradi šolanja psa po krvni sledi /lahko tudi iz kakšnih drugih nizkotnih namenov
-nastrelil in nato opustil njeno iskanje /s tem bi izpostavil divjad nepotrebnemu trpljenju oz. dalj časa trajajočemu trpljenju
Ker se prekršek mučenje živali lahko stori le z naklepnim ravnanjem ali naklepno opustitvijo ravnanja, je zato naklep zelo težko dokazati, storilca pa kaznovati.
Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.