Stran 5 od 11 PrvaPrva 123456789 ... ZadnjiZadnji
Rezultati 41 do 50 od 107

Tema: Iz sodne prakse

  1. #41

    Privzeto

    Pravni inters in sodno varstvo v primeru, da se izrečen ukrep prepoved lova divjadi izteče pred koncem sodnega postopka

    VSL0065549
    Odločba: VSL sklep I Cp 2116/2010
    Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani
    Oddelek: Civilni oddelek
    Datum seje senata: 15.09.2010
    Področje: CIVILNO PROCESNO PRAVO
    Institut: pravni interes za oblikovalno tožbo – pravni interes kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe
    Zveza: ZPP člen 274.



    Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke, da se ugotovi, da je sklep tožene stranke, št. LD -2008/3 z dne 11.2.2007, s katerim je tožena stranka tožniku izrekla disciplinsko sankcijo prepoved lova na trofejnega srnjaka (lanščak B kategorije in starejši trofejni srnjaki) za dobo enega leta in sankcijo prepovedi lova na gamsa (obeh spolov in vseh starosti) za dobo dveh let, nezakonit ter se sklep toženke, št. LD -2008/3, z dne 11.2.2007 odpravi, predlog za uvedbo disciplinskega postopka LD D., ki ga je na podlagi sklepa UO LD D. z dne 18.1.2008 dne 21.1.2008 podal starešina LD D. B. S., pa zavrne. Zavrglo je tudi tožbo s podrejenim zahtevkom, da se ugotovi, da je sklep tožene stranke, št. LD -2008/3, z dne 11.2.2007, s katerim je tožena stranka tožniku izrekla disciplinsko sankcijo prepovedi lova na trofejnega srnjaka (lanščak B kategorije in starejši trofejni srnjaki) za dobo enega leta in sankcijo prepovedi lova na gamsa (obeh spolov in vseh starosti) za dobo dveh let, nezakonit ter se sklep odpravi in vrne toženki v nov postopek..

    JEDRO:

    Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da tožniku pri dajatveni in oblikovalni tožbi pravnega interesa ni treba posebej izkazovati. Ta izhaja iz 14. člena ZDru-1. Vendar pa mora sodišče v skladu z določbo 274. člena ZPP po uradni dolžnosti paziti, ali je pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe podan. Kar pomeni: tudi v primeru, če tožnik vloži oblikovalni tožbeni zahtevek, za katerega se obstoj pravnega interesa sicer domneva, sodišče v skladu z določilom 274. člena ZPP tožbeni zahtevek zavrže, če ugotovi, da pravni interes tožnika za vložitev zahtevka ni podan. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova pravica do lova spet neokrnjena in enaka pravicam ostalih lovcev. Pravilno je tudi navedlo, da če bi z oblikovalnim tožbenim zahtevkom uspel, se glede njegove pravice do lova ne bi nič spremenilo, saj je za nazaj ne bi mogel izvrševati. Zaključek, da tudi glede oblikovalnega zahtevka pravni interes tožnika za vložitev tožbe ni podan, je pravilen. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.

    Zaključek:

    Če se izrečen disciplinski ukrep prepovedi lova na določeno vrsto divjadi ali na vso divjad izteče pred koncem sodnega postopka, v tem primeru lovec ne uživa več sodnega varstva, glede na to, da se z razveljavitvijo odločbe, s katero je kršitelju /lovcu/ ta ukrep bil izrečen ne bi nič spremenilo, saj za nazaj ne moreš izvajati lova, torej za nazaj izvrševati pravice do lova, po izteku izrečenega ukrepa pa je lovčeva pravico do lova spet neokrnjena, kar pomeni, da lov lahko izvaja, tako kot drugi člani, s tem pa tudi nima več pravnega interesa za odpravo izrečenega ukrepa, saj se njegov pravni položaj glede izvajanja lova, kakor je bilo že prej povedano, v ničemer ne bi spremenil. To pa je razlog zaradi katerega je prvostopenjsko sodišče tožbo zavrglo.

    Kaj pa odškodninski zahtevek:

    Tudi tega ne more uveljavljati, ker ni dokazane krivde, da torej po krivdi LD ni mogel izvajati lova, zaradi česar je bil prikrajšan za pravico do lova. Odškodnino bi lahko zahteval le v primeru, da bi sodišče izrečen ukrep razveljavilo, ker tega ni storilo, pa ni pravne podlage za vložitev odškodninskega zahtevka zoper LD. Odškodnino bi lahko lovec zahteval skupaj z vložitvijo ugotovitvene oz. dajatvene tožbe. Seveda dveh tožb ne more vložiti, glede na to, da je ugotovitvena tožba v razmerju do dajatvene subsidiarna. Torej lovec bi moral vložiti dajatveno tožbo /odškodninsko tožbo/, prav tako pa bi na prvi stopnji lahko pravni interes izkazoval tudi s tem, da se iz evidence izbriše izrečen disciplinski ukrep, do njegovega izbrisa pa bi lahko prišlo le in samo tedaj, če bi sodišče ugotovilo, da je izrečen ukrep bil lovci nezakonito izrečen. Tudi pri dajatveni tožbi bi moralo ugotoviti ali je bil ukrep izrečen zakonito ali ne, saj sicer o odškodninskem zahtevku ne bi moglo odločati. To kar se na prvi stopnji zamudi ali se naredi pravna napaka, tega v pritožbenem postopku na drugi stopnji ni več mogoče popraviti, glede na to, da se v pritožbi ne morejo navajati nova dejstva, saj sodba prvostopenjskega sodišča temelji na dejstvih, ki so jih stranke predložile do konca glavne obravnave.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  2. #42

    Privzeto Odgovornost RS za škodo po divjadi na nelovnih površinah

    Povračilo škodo po divjadi na nelovnih površinah

    V zvezi s tem, sta pomembna dva judikata, in to sodba Okrajnega sodišča v LJ, opr. št. VII Pg 295/2006 in Pg 1022/2010.

    V prvem primeru je zavarovalnica tožila RS zaradi povračila regresnega zahtevka zaradi škode na vozilu. Do škode je prišlo ob trku vozila s srno. Sodišče je regresni zahtevek zavarovalnice zavrnilo in v obrazložitvi med drugim zapisalo:

    "Res so nelovne površine iz 10. čl. ZDlov površine vseh javnih cest (1.od., tč. 9) vendar se po prepričanju sodišča 3. od. 54. čl. uporablja zgolj za škodo, ki jo je povzročila divjad na površinah javnih cest, ne pa za škodo na vozilu."

    Tudi v drugem primeru je šlo za spor v zvezi s plačilom odškodnine za škodo na vozilu zaradi trka z divjadjo. Tudi v tem primeri je sodišče zahtevek oškodovanca zavrnilo in zapisalo:

    "Nelovne površine določa 10. čl. ZDlov, med njimi v zadnji alineji tudi površine vseh javnih cest, vendar zakon tu nima v mislih kraja/lokacije, kjer je do škode prišlo, temveč govori o škodi, ki jo utrpijo te površine. Povedano drugače: gre za škodo, ki jo divjad povzroči nelovni površini, npr. obgrize drevesa ali rastje v vrtu ali parku, itd., kar si je življenjsko lažje predstavljati kot škodo, ki jo povzroči javni cesti, vendar je tu možna, zato je ZDlov ne izključuje."

    Iz povedanega sledi, da je po mnenju sodišča RS odgovorna za škodo /po 4. od. 54. čl. ZDlov/, ki jo povzroči divjad neposredno na nelovnih površinah (nepremičninah, medtem ko za škodo na živalih – kokoši, zajci, fazani, okrasna perutnina, golobi, itd in drugih premičnih stvareh – avtomobili, silažne bale, silaža, razne folije, itd.. Torej vse kar divjad poškoduje in je trajno spojeno s tlemi je stvar odškodnine, ostalo, kar ni trajno spojeno s tlemi pa ne.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  3. #43
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    tukaj
    Prispevki
    3,489

    Privzeto

    Milan, na podlagi te pravne prakse so na MKGP izdali navodilo pooblaščencem za ocenjevanje škode na nelovnih površinah, naj ne hodijo ocenjevat škode na nelovnih površinah na stvareh, ki niso del površine same, oz niso trajno spojene s površino. Za tako škodo menda izhajujoč it teh primerov RS ne odgovarja. Vprašanje je, kdo pa odgovarja???
    Kaj pa na lovnih površinah, se sprašujem. Analogijo z nelovnimi bi lahko potegnili tudi tu. Tudi tu imamo stvari, ki s površino niso spojene in jih divjad poškoduje, na primer silažne bale. Ali tudi lovci lahko začnemo tako kar zavračati odgovornost za tako škodo? Kaj meniš?
    As hunters, we need to stand strong, unite as one and NEVER apologize for being who we are! We should focus our energy on being the best hunters we can be by challenging ourselves to be ethical, respectful and responsible so as to humbly uphold our proud heritage. Now, let´?s get out there and enjoy the great outdoors!
    Eva Shockey

  4. #44
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    Notranjska
    Prispevki
    1,340

    Privzeto

    Na srečanju lovskih čuvajev Notranjske so bili omenjeni primeri predstavljeni, poleg njih pa še primer ko je liisica odnesla kokoši na nelovni površini, pa je bila odškodnina zavrnjena zaradi istega razloga, ker kokoši niso pritrjene na zemljišče.

    Kaj je sedaj z škodo na ovcah.....tudi le te niso povezane z zemljiščem.....
    Marko Gorše, Nadlesk

  5. #45

    Privzeto

    Citat Krpan je objavil: Pokaži objave
    Na srečanju lovskih čuvajev Notranjske so bili omenjeni primeri predstavljeni, poleg njih pa še primer ko je liisica odnesla kokoši na nelovni površini, pa je bila odškodnina zavrnjena zaradi istega razloga, ker kokoši niso pritrjene na zemljišče.

    Kaj je sedaj z škodo na ovcah.....tudi le te niso povezane z zemljiščem.....
    Če bo jagnjeta zadušil dihur, potem ne bo problema, ker je dihur zavarovana vrsta, če pa lisica????

    Če pogledamo, kako se država obnaša pri izplačilih škod po krokarju, je edino smiselno, da tudi upravljavci lovišč ukrepamo podobno. Ali pa bo več napadov po dihurju, saj se bodo lisice omejile zgolj na divje živali ali vegetarijanstvo.

  6. #46
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    tukaj
    Prispevki
    3,489

    Privzeto

    Res je kar pravi Prepeličar. MKGP pod katerega spadajo škode od divjadi na nelovnih površinah se izplačil otepa z vsemi mogočimi fintami, medtem ko MOP v glavnem kar razumno izplačuje škode po zavarovanih vrstah (velike zveri), razen pri krokarju.
    As hunters, we need to stand strong, unite as one and NEVER apologize for being who we are! We should focus our energy on being the best hunters we can be by challenging ourselves to be ethical, respectful and responsible so as to humbly uphold our proud heritage. Now, let´?s get out there and enjoy the great outdoors!
    Eva Shockey

  7. #47

    Privzeto

    Citat mugo je objavil: Pokaži objave
    Res je kar pravi Prepeličar. MKGP pod katerega spadajo škode od divjadi na nelovnih površinah se izplačil otepa z vsemi mogočimi fintami, medtem ko MOP v glavnem kar razumno izplačuje škode po zavarovanih vrstah (velike zveri), razen pri krokarju.
    Kolega Mugo, pa tudi MOP je zadnje čase pod vodo, saj trenutno ne izdajajo odločb za plačilo škod.

  8. #48

    Privzeto

    Sodba III U 246/2010
    Odvzem orožja
    JEDRO:

    Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je imel B.B. orožje spravljeno v predalčniku avtomobila, do katerega je nepooblaščeno prišel A.A. in ga uporabil za streljanje, je po oceni sodišča pravilna ugotovitev, da tožnik ni zanesljiv.

    B.B. je imel več orožnih listin. V svojem avtomobilu, ki ga je posodil A.A., je imel polavtomatsko pištolo. Tudi zanjo je imel orožni list.

    PP je bila obveščena o streljanju in policijska patrulja je zaustavila vozilo, ki ga vozil A.A., v njem pa na tleh pred sedežem sovoznika našla pištolo od B.B.
    PP je zoper B.B. uvedla prekrškovni postopek in mu izdala odločbo, zaradi prekrška po 7. točki 1. odstavka 81. člena Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 61/00, 73/04 in 85/09 – ZOro-u, ker je hranil orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja (pištola je bila spravljena v predalu armaturne plošče vozila, do katere pa je prišel A.A. in z njo streljal, nato pa jo dal tla pred sedež sovoznika).

    Ko je odločba o prekršku PP postala pravnomočna, pa je UE zoper B.B. uvedla postopek za odvzem orožja in mu z odločbo tudi odvzela orožje.
    B.B. se je zoper odločbo UE pritožil, sodišču pa je njegovo odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi je zapisalo:

    V 8.a členu Zakona o orožju je določeno, da je upravni organ, na območju katerega ima oseba prijavljeno stalno prebivališče, pristojen izdajati orožne liste in odločbe v upravnem postopku, ki so povezane z uresničevanjem pravic in dolžnosti po citiranem zakonu. V 14. členu ZOro-1 je določeno, da pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če je oseba dopolnila 18 let, ni zadržkov javnega reda, je zanesljiva, ima upravičen razlog za izdajo orožne listine, ima opravljen zdravniški pregled in je opravila preizkus znanja o ravnanju z orožjem (točke 1. do 6. 1. odstavka). Pristojni organ, v skladu s 1. odstavkom 58. člena Zakona o orožju, odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke 2. odstavka 14. člena tega zakona.

    V upravnem postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je imel B.B. orožje spravljeno v predalčniku osebnega avtomobila, do katerega je prišel nepooblaščeno A.A. in ga uporabil za streljanje. To nesporno izhaja iz pravnomočne odločbe o prekršku PP. S to odločbo je bil B.B. kaznovan za nepravilno hrambo orožja. Iz sodbe sodišča, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku pa je razvidno, da je bil kaznovan za prekršek tudi A.A., ker je brez veljavne orožne listine posedoval orožje last B.B.

    Zanesljivost osebe je opredeljena v 1. odstavku 16. člena ZOro-1 in določa, da je posameznik zanesljiv, če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja. Glede na vse navedeno, je tudi po oceni sodišča, ugotovitev v izpodbijani odločbi, da B.B. ni zanesljiva in ne izpolnjuje več pogoja iz 3. točke 2. odstavka 14. člena ZOro-1, pravilna.

    Torej previdno, da se nam ne zgodi kaj podobnega. Kadar vozilo komu posodimo je najbolje, da ga pregledamo, da v njem slučajno nismo pozabili orožja ali nabojev.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  9. #49

    Privzeto

    Posedovanje osebka zavarovane živalske vrste

    Tudi to je eno izmed povsem praktičnih vprašanj s področja lovstva. Kako ravnati ob najdbi poginule zaščitene vrste živali, če je v interesu LD, da njen trup ohrani in ga uporablja za izobraževalne namene.

    Če posameznik ali LD najde poginili osebek zavarovane živalske vrste, ga lahko poseduje, če ima izdano dovoljenje za posedovanje trupa, ki ga na njegovo oz. njeno vloga izda Agencija RS za okolje.

    Posameznik oz. LD torej na zgoraj navedeno Agencijo poda vlogo za izdajo dovoljenja za posedovanje osebka zavarovane živalske vrste po 19. členu Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 –odl.IUS, 96/08 in 36/09).

    Za izdajo zgoraj navedenega dovoljenja mora prosilec izpolnjevati v tej uredbi določene pogoje, da bo trup uporabljal za izobraževalne namene in da s tem soglaša Prirodoslovni muzej Slovenije, da torej ta muzej ne izrazi interesa za mrtvega sesalca ali ptiča, torej za trup poginule zavarovane živalske vrste, pri čemer imajo prednost, naravovarstvene organizacije, če izrazijo interes za posest osebka zavarovane živalske vrste, nacionalne pred lokalnimi in te pred zasebnimi (peti odstavek 19. člena Uredbe.

    Iz zgoraj povedanega izhaja, da LD lahko poseduje za izobraževalne namene trup poginule zavarovane živalske vrste, če ima zanj izdano odločbo za posedovanje osebka (trupa) zavarovane živalske vrste, ki jo na njegovo vlogo izda Agencija RS za okolje.

    Če odločbe nima, potem trupa oz. osebka od zavarovane živalske vrste ne sme posedovati, če pa ga klub temu poseduje, pa je v prekršku in se ji osebek lahko odvzame.

    Opomba: To sicer ni sodna praksa, a je klub temu dobro vedeti, kako zakonito posedovati trup oz. osebek zavarovane vrste sesalcev in ptičev in kdo je pristojni organ za vodenje postopka in izdajo odločbe.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  10. #50
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    Notranjska
    Prispevki
    1,340

    Privzeto

    A to pomeni, da je tak postopek tudi pri medvedu, volku in risu...
    Marko Gorše, Nadlesk

Stran 5 od 11 PrvaPrva 123456789 ... ZadnjiZadnji

Etikete te teme

Pravila objavljanja

  • Ti ne moreš objavljati novih tem
  • Ti ne moreš objaviti odgovora
  • Ti ne moreš objavljati priponk
  • Ti ne moreš urejati svojih objav
  •