SRAKA zapiše: "Dragi kolega lepo si opisal vzroke in posledice, sedaj pa podaj še predlog rešitev kako ta stanja preseči. Pravna država mora v svojem pravnem redu vedeti predvideti tudi takšna konfliktna družbena stanja in ponuditi ustrezne rešitve. Zakon o društvih jih ne ponuja. Pa menda ne boš vseh teh prizadetih manjšin ali posameznikov napotil kar na sodišče ???"
---------------------------------------
Sodišče pač ne more reševati članskih (družbenih) konfliktov. Slednje odloča le o kršitvah pravic, ne rešuje pa družbenih odnosov (konfliktov) med člani društva. Te konflikte so dolžni reševati funkcionarji. Ti so dolžni tudi poskrbeti, da se vsak posameznik počuti sprejetega, slišanega in enakopravnega člana LD. Tudi tedaj in takrat ko pride do konfliktov. Konflikt ni nasilje, je soočenje nasprotnih interesov, kar je normalna zadeva, saj so ljudje (člani) zelo različni. Pomembno je, da vsakega člana sprejemamo in se do njega spoštljivo vedemo tudi, če nas kdaj njegovo vedenje čudi. Ljudje (člani) smo različni. Zato ni smiselno ugotavljanje kdo ima bolj prav in kdo bolj narobe. Konflikte moramo reševati konstruktivno. Ciljno reševanje konfliktov je zdravo in koristno, dobro rešeni konflikti pa poglobijo odnose. Vsak član mora pač izhajati iz načela, če nisem jaz tisti, ki bi lahko prispeval nekaj k temu, da bo konflikt rešen, potem sem tisti, ki ga pomaga ohranjati. Pri reševanju konfliktov ne gre za to kdo zmaga in kdo zgubi, ampak doseči dogovor, da se bodo člani v odnosu počutili bolje. To pa pomeni, da moramo pogovor usmerjati na to kaj želimo doseči in ne na to česa ne želimo doseči in ne pričakujemo. Če čakamo, da se bo kaj samo od sebe zgodilo, potem žal zaman čakamo, da se bo kaj zgodili. Premike lahko dosežemo le z proaktivnim delovanjem tako, da svoje delovanje usmerimo na zadeve na katere imamo vpliv in na to kar želimo spremeniti, kar si želimo da bi bil naš dolgoročni cilj sestankov, dogovorov in razgovorov. S tem pa konflikte omejimo na minimum. Delovati moramo proaktivno oz. vzgibno, saj to delovanje povzroča premike.
Kolega Sraka ne ti, ne jaz niti država ne moremo namesto članstva reševati notranjih konfliktov določene LD. Te morajo razrešiti kar njeni člani sami in nihče jih namesto njih ne bo reševal in odpravljal. Zakon o društvih ne ureja reševanja konfliktov temveč načela delovanja društev. Kako bo društvo delovalo pa je odvisno od njegovih članov, slednji tvorijo tudi njegove voljene ali imenovane organe. Konflikti nastajajo v vsaki organizaciji in zaradi teh so tudi vojne, udari, revolucije, evolucije, propadi organizacij, itd. Pravo varuje pravice, posamezniki in skupine, katerih pravice so prizadete pa uživajo sodno varstvo. In da je tako, je tudi tebi prav tako dobro znano. Tudi iz primera glede Pravil LZS, je skupina enako mislečih prerekala skladnost pravil z Zakonom o društvih in ZDlov in pri tem bila kar uspešna in LZS je pravila morala uskladiti z mnenjem UE, pri čemer pa še do danes niso potrjena. Tudi v tem primeru je šlo za konflikt interesov med zagovorniki skladnosti in zagovorniki neskladnosti Pravil z prej navedenima zakonoma in ker se ta konflikt sporazumno med skupinama ni razrešil, ga je "razrešila" UE, ki Pravil ni potrdila, s tem pa pritrdila mnenju tiste skupine, ki je imela pomisleka glede skladnosti Pravil z ZDlov in ZD. So pa konflikti, ki jih upravni organi niti sodstvo ne more namesto članstva reševat. Npr. kako doseči sprejete cilje društva, katerim nalogam dati prednost, ipd. Konflikte na teh področjih lahko rešujejo le organi društva in njegovi funkcionarji. Če pa ti s svojim delovanjem posegajo v pravice članov, pa imajo ti na voljo tako notranjo varstvo kot sodno varstvo svoji pravic, ali bodo to varstvo uveljavljali pa odvisno od njihove svobodne odločitve, lahko to uveljavljajo, lahko pa tudi ne.
Osebe ne ustanavljajo društev zato, da bi nato znotraj društva povzročala medsebojne konflikte in spore, ampak zato, da bi na ta način lažje uresničevale skupne cilje in interese. Pravo nikogar ne sili v združevanje, varuje pa pravico do svobode združevanja. S kom bo kdo jedel lovski golaž in s kom ga ne bo jedel je svobodna odločitev posameznika in zaradi tega ni treba menjati zakonov, še manj koncepta sedanje ureditve lovstva.
V mojem pisanju nobenih skupin ne pošiljam na sodišča. Pisal sem med drugim le o tem, da tudi članske pravice uživajo sodno varstvo in da to varstvo zagotavlja že sama US. Rešitve za reševanje notranjih konfliktov, nesoglasil in nasprotij mora najti društvo samo. Zato ima društvo svoj notranji red in ustroj organizacije, varstvo članskih pravic in opredeljene postopke v primeru kršitve aktov društva. Če notranjih konfliktov ni mogoče drugače rešiti ima društvo oz. njeno članstvo na voljo razrešitev organov in vodstva društva, izredne volitve, izredni sklic OZ, uvedbo disciplinske postopka, če so za to podani pogoji, ipd.
Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.