Uporaba kratkocevnega orožja za lov
Uporaba kratkocevnega orožja za lov
Zakonska ureditev:
Po 10. alineji 1. odstavka 44. člena ZDL-ov je prepovedano pri lovu uporabljati kratkocevno strelno orožje, razen za usmrtilni strel ranjene, bolne ali onemogle divjadi in za obrambo pri iskanju obstreljene nevarne divjadi.
Po določbi 5. alineje 1. odstavka 77. člena ZDLov se kaznuje z globo posameznik, ki lovi divjad z orožjem, ki ga ni dovoljeno uporabljati za lov ali krši predpise o vrsti lovskega orožja in minimalni moči izstrelkov, s katerimi je dovoljeno odstreljevati posamezne vrste divjadi (drugi odstavek 43. člena in 9., 10., 11., 12. in 13. točka prvega odstavka 44. člena).
Uporabo kratkocevnega orožja določa 3. odstavek 2. člena Pravilnika o vrstah in moči lovskega orožja, načinu zasledovanja ranjene ali obstreljene živali ter višini škode na divjadi, ki je povzročena s protipravnim lovom (Ur. l. RS, št. 73/2005 z dne 01/08-2005). Po tej določbi se lahko kratkocevno strelno orožje uporablja:
- kot varnostno orožje pri iskanju ranjene ali obstreljene divjadi in zavarovanih vrst prosto živečih živali
-ter za usmrtilni strel.
Za milostni strel lahko uporabimo kratkocevno ali dolgocevno lovsko orožje, saj ZDL-ov dolgocevnega ne izključuje oz. prepoveduje
Na podlagi 10. al. 1. od. 44. čl. ZDL-ov se lahko kratkocevno orožje uporabi za usmrtitev divjadi, ki je:
-ranjena
-bolna
-onemogla
in
za obrambo pri iskanju obstreljene nevarne divjadi.
1. Uporaba kratkocevnega orožja za usmrtitev divjadi:
Zakon ne govori o milostnem strelu, ampak uporablja izraz usmrtilni. Menim, da ima ta zakonski pojem enak pomen kot milostni strel in da gre pri obeh pojmih za strel, s katerim se skrajša trpljenje ranjene, bolne ali onemogle divjadi.
V zvezi z usmrtilnim strelom pa se postavlja vprašanje ali mora ranjena, bolna ali onemogla divjad ležati ali pa to ni nujno, da bi se brez posledic usmrtila s kratkocevnim orožjem.
ZDL-ov na to vprašanje ne daje odgovora. Iz prakse vemo, da lahko ranjena ali bolna divjad leži, stoji ali hodi (npr.: ranjena divjad hodi po treh nogah, prednja odstreljena pri kolenu ) ?
V praksi bi verjetno bilo zelo težko dokazati ali je lovec usmrtil divjad s kratkocevnim ali z dolgocevnim orožjem, razen če bi se o tem opravila preiskava po sodnem izvedencu balistične stroke (to je moje laično mnenje, nisem strokovnjak za balistiko).
Običajno se usmrtilni strel odda na kratki razdalji (okoli enega metra ali manj), saj če je razdalja večja, ni nobenega razloga ali potrebe, da bi se usmrtilni strel oddal namesto z dolgocevnim s kratkocevnim orožjem.
2. Uporaba kratkocevnega orožja kot varnostnega orožja:
Kadar lovec išče obstreljeno ali ranjeno nevarno divjad uporablja kratkocevno orožje kot varnostno orožje in ga sme uporabiti v primeru napada nevarne divjadi (torej v primeru skrajne sile), sme pa ga uporabiti tudi za usmrtilni strel, če nevarno divjad najde, ta pa še ni mrtva. Če lovca ob tem iskanju napade zdrava nevarna divjad, sme v tem primeru prav tako uporabiti kratkocevno orožje, saj gre za ravnanje v skrajni sili.
To je moje razmišljanje o uporabi kratkocevnega orožja in upam, da ne bom deležen preveč kritike.
Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.