Evidenčne knjižice, vpisne knjige ipd se mi zdijo slabe in nepotrebne rešitve.
Zakaj?
Ker bi kot lovec, ki stanuje v lovišču moral zapisati izstop in vstop vsakokrat ko se odpeljem na šiht in se vrnem domov.
Ok, resno:
Aktivnejši lovci so v lovišču veliko prisotni. Taka knjižica bi bila potem debela bukva, ki je ne bi nihče bral. Čemu je potem namenjena?
Povrh vsega aktivni lovec hodi po gozdu tudi brez namena plenjenja, morebiti celo brez orožja. Ali pa gre nabirat gobe in za vsak slučaj sanitarnega odstrela ali celo pokončanja poškodovane, ogrižene ali bolne živali nosi s seboj kos orožja.
In sedaj naj vse to evidentira, če pa ga bo čuvaj ali nek drug lovec zalotil v zelenih cotah, se bo pa moral zagovarjati, če izhoda ni vpisal.
Tako kot drugi državljani imamo tudi lovci polno pravico sprehoda po naravnem okolju in nobenega pravega vzroka ni za omejevanje s takimi nepotrebnimi nadzori.
Če pa se gre za zagotovitev, da enega lovca ne zmoti drug, ki nevede prikrevsa na isto prežo, obstajajo mnogo boljši načini. Sicer vpisna knjiga je način, a po mojem mnenju neroden. Situacija (sled, videna divjad ipd.) te lahko odvrne od prvotnega načrta in kreneš na drugo področje, pa je spet špetir. Za povrh ta način ovira najlepši in najuspešnejši način lova, pirš.
Za preprečitev motenja na prežah zadoščajo stari uveljavljeni znaki z vejicami na poti do preže. Ki se jih seveda za seboj pospravi. Kjer to ne deluje, tudi drugi papirnati ali elektronski načini nimajo uspeha. Le lenobo vodstvu podpirajo in so osnova špetirom. Pri nas pa itak nimajo smisla taki vpisi, ker bi večinoma kot kraj izhoda bile napisane predvsem oštarije.