Zima

[MC53]

Nisi razumel. Ne govorim o krmljenju srnjadi, ker se srnjadi itak ne krmi. Tudi kot način preprečevanja povozov je strokovnjaki (glej zbornik referatov iz simpozija o srnjadi v Velenju) ne priporočajo, ker ima več negativnih kot pozitivnih vplivov.

"Vendar pa – čeprav dodatno krmljenje srnjadi iz ekološkega vidika ni nikoli potrebno, je v ekstremnih zimskih razmerah smiselno dopustiti kratkotrajno odvračalno krmljenje z ustrezno krmo, in sicer v smislu zmanjšanja zadrževanja srnjadi na cestišču, na kar kažejo pozitivne izkušnje iz tujine (Mandsen in sod., 2002) in tudi iz nekaterih slovenskih lovišč."
Ali si mogoče mislil tole – je prepisano iz zbornika (str. 51, točka 7.)!? Zanimivo, nikjer o več negativnih, kot pozitivnih vplivih!

Neumnost? res? Jelenjadi se prebavni trakt še posebej prilagodi na zimo, število in površina resic v črevesju se močno zmanjša, zmanjša se potreba po hrani, potrebuje le nekoliko voluminozne krme za ohranjanje črevesne flore, sicer pa koristi zaloge tolšče. To lahko preberemo v vsaki resni knjigi o prehrani divjadi. In tudi to, da s krmljenjem pozimi to upočasnjeno prebavo "prebudimo" in živali postanejo bolj lačne, potrebujejo več hrane, posledično lahko povzročijo tudi več škode. Ja in potem ta tvoj naslednji stavek dobi še večjo težo:

Verjetno večina lovcev dovolj dobro pozna osnove prehranjevanja in presnovo pri divjadi, zato ni potrebno površno sklicevanje na resne knjige o prehrani divjadi. Če že, potem te prosim, da korektno navedeš strokovno literaturo, ki ugotavlja, da je najprimernejše zimsko krmljenje jelenjadi le s suhim senom. In tudi sam vem, da se v zimskem času – za obdobje približno dveh mesecev, telo jelenjadi lahko prilagodi na manjšo porabo hranilnih snovi za okoli 40%, seveda v primerjavi s poletjem. A to v nobenem primeru ne pomeni, da jelenjad pozimi ne potrebuje hrane in vode.

Zato je pri krmljenju jelenjadi treba zadostiti njenim potrebam tudi in predvsem po vodi in te zagotovo ne vsebuje suho seno. Jelenjad potrebuje vsak dan veliko količino - kar nekaj litrov vode. Ker lubje dreves vsebuje okoli 50% vode, se ni potrebno dvakrat vprašati, zakaj povečan obseg lupljenja, če jelenjad pozimi krmimo le s suhim senom?

[jereb]

Ko bo dovolj grmišč, dovolj pasišč, dovolj plodonosnega drevja se divjad krmišču tudi približala ne bo. Naloga lovcev je, da izvajajo predvsem biotehniška dela! (in to je potrebno pokazati javnosti) Ker se tukaj ponavadi dosti švica, se ta dela omeji na "ta hitro košnjo" pa nakup par ton pese. Švica se pa s popravili prež ...

Vemo kakšna je starostna struktura lovcev in kam pelje in koliko se naredi za vstop mladih v lovske vrste.

Torej, ko se dela plan biotehniških del, je nakup pese in koruze ta zadnji možni ukrep. Prvo so dogovori z lastniki parcel ter izvedba del, ki omogočajo boljšo prehransko zmogljivost okolja, po možnosti čez celo leto. Kajti sušenje hrasta, izginjanje drobnice, lesnike, sušenje bresta, jelke, izginjanje mozaičnih njiv ... so vzroki, ki zmanjšujejo prehransko zmogljivost okolja.
Koliko je krmnih njiv, grmišč z vsaj 10 grmovnimi vrstami, plodonosnega drevja (polno osvetljenega), sadnje npr. cera ...

[detel]

MC53.... vode pri nas ne primanjkuje. Seno je za prežvekovalce dobra voluminozna krma, ki da občutek sitosti. Pozimi itak pasejo tudi suho travo.

[dolgin]

MC53.... vode pri nas ne primanjkuje. Seno je za prežvekovalce dobra voluminozna krma, ki da občutek sitosti. Pozimi itak pasejo tudi suho travo.

Lahko jo pasjo pri vas, pri nas je ne morejo, ker jo zapade sneg.....

[mugo]

"Vendar pa – čeprav dodatno krmljenje srnjadi iz ekološkega vidika ni nikoli potrebno, je v ekstremnih zimskih razmerah smiselno dopustiti kratkotrajno odvračalno krmljenje z ustrezno krmo, in sicer v smislu zmanjšanja zadrževanja srnjadi na cestišču, na kar kažejo pozitivne izkušnje iz tujine (Mandsen in sod., 2002) in tudi iz nekaterih slovenskih lovišč."
Ali si mogoče mislil tole – je prepisano iz zbornika (str. 51, točka 7.)!? Zanimivo, nikjer o več negativnih, kot pozitivnih vplivih!

Ne, mislil sem na ugotovitve naših raziskovalcev, ki jih omenjajo v članku v zborniku in sicer na strani 31 v tabeli, kjer navajajo 2 slabosti omenjenega ukrepa katerega prednost je seveda samo ta, da divjad zvabimo stran od ceste.

"Verjetno večina lovcev dovolj dobro pozna osnove prehranjevanja in presnovo pri divjadi, zato ni potrebno površno sklicevanje na resne knjige o prehrani divjadi. Če že, potem te prosim, da korektno navedeš strokovno literaturo, ki ugotavlja, da je najprimernejše zimsko krmljenje jelenjadi le s suhim senom. In tudi sam vem, da se v zimskem času – za obdobje približno dveh mesecev, telo jelenjadi lahko prilagodi na manjšo porabo hranilnih snovi za okoli 40%, seveda v primerjavi s poletjem. A to v nobenem primeru ne pomeni, da jelenjad pozimi ne potrebuje hrane in vode.

Glede na veliko "zanimivih" pogledov na krmljenje divjadi, bi težko rekel, da večina lovcev dobro pozna osnove prehranjevanja in presnovo divjadi, ali pa svoje znanje ignorirajo v iskanju drugih, bolj egoističnih ciljev?
Vsekakor ti bom nevedel en dober vir za študij omenjene problematike:
Pestevšek U.(1998, 2002) Prehrana divjadi - študijski pripomoček za slušatelje gozdarstva, 141 str.. - v tem delu avtor navaja in povzema mnogo spoznanj domačih in tujih raziskovalcev prehrane in patologije prehrane divjih živali. Priporočam v branje vsem, ki jih zanima kaj več kot zbiranje trofej na steni, no ali pa še sploh tudi takim. In še nekaj, MC53 ne zavajaj da sem napisal, da literatura priporoča krmljenje s suhim senom. Napisal sem čisto nekaj drugega.

Zato je pri krmljenju jelenjadi treba zadostiti njenim potrebam tudi in predvsem po vodi in te zagotovo ne vsebuje suho seno. Jelenjad potrebuje vsak dan veliko količino - kar nekaj litrov vode. Ker lubje dreves vsebuje okoli 50% vode, se ni potrebno dvakrat vprašati, zakaj povečan obseg lupljenja, če jelenjad pozimi krmimo le s suhim senom?

Tukaj pa si ustrelil velikega kozla. Si se mogoče vprašal koliko vode zares vsebuje skorja dreves v obdobju zimske dormance? Vidim da se nisi, ali pa misliš da smo drugi neumni in bomo "peljali" vsakemu tvojemu blefu. Pozimi je v skorji drevesa 30% manj vode kot jo je v lesu dreves. Upam da ti to kaj pove. Iz tega razmisleka boš ugotovil, zakaj zimskim poškodbam debel rečemo obgrizanje, letnim pa lupljenje. Si se kdaj vprašal, katere snovi so v skorji dreves, ko drevo ni "v soku". Vode je sigurno zelo malo.
Zadosti vode s hrano divjad dobi le, ko se hrani z zeleno hrano, s svežimi rastlinami. Ali mogoče MC53 misliš, da če divjad je koruzo ali pa peso ali silažo, da v tej krmi je pa dovolj vode? Niti toliko je ni, kolikor je je potrebno za presnovo snovi, ki jih ta krma vsebuje.

Pa še to. Kakšno naravno hrano pa divjad sicer poleg voluminozne še dobi pozimi v naravi (slpoh ko je sneg)? Kaj se ne hrani večinoma s suho travo in vršički lesnatih rastlin?

[jvpv]

Tle je vse naravno...100 m proč pa tudi potok...

[MC53]

Ker sem zapisal: Eden izmed pomembnih ciljev pri gospodarjenju s srnjadjo, je zagotovo znižanje izgub v prometu. In nesporno lahko v ekstremnih zimah (v času ob koncu zim), z načrtnim kratkoročnim "odvračalnim" krmljenjem, s katerim zadržimo srnjad proč od cestišč (zaradi uporabe soli, brežine cest zgodaj skopnijo in poleg paše ponujajo srnjadi veliko rudninskih snovi), bistveno zmanjšamo izgube v prometu.
me je Mugo takoj popravil in strokovno podučil:

"Nisi razumel. Ne govorim o krmljenju srnjadi, ker se srnjadi itak ne krmi. Kot si sam ugotovil, je krmljenje večkrat škodljivo kot koristno. Tudi kot način preprečevanja povozov je strokovnjaki (glej zbornik referatov iz simpozija o srnjadi v Velenju) ne priporočajo, ker ima več negativnih kot pozitivnih vplivov."

Ko Mugotu korektno odgovorim, da v zborniku glede srnjadi najdem le: "Vendar pa – čeprav dodatno krmljenje srnjadi iz ekološkega vidika ni nikoli potrebno, je v ekstremnih zimskih razmerah smiselno dopustiti kratkotrajno odvračalno krmljenje z ustrezno krmo, in sicer v smislu zmanjšanja zadrževanja srnjadi na cestišču, na kar kažejo pozitivne izkušnje iz tujine (Mandsen in sod., 2002) in tudi iz nekaterih slovenskih lovišč."(prepisano iz zbornika str. 51, točka 7.),
mi Mugo takoj ponudi nov "strokovni" izziv:

Ne, mislil sem na ugotovitve naših raziskovalcev, ki jih omenjajo v članku v zborniku in sicer na strani 31 v tabeli, kjer navajajo 2 slabosti omenjenega ukrepa katerega prednost je seveda samo ta, da divjad zvabimo stran od ceste.

In ko ponovno pogledam v zbornik (str. 30 in 31) zopet nič o tem, da strokovnjaki ne priporočajo odvračalnega krmljenja srnjadi zaradi negativnih vplivov. Piše pa: v okviru projektne naloge Divjad na cestah: "smo z namenom najprimernejših ukrepov za zmanjševanje problematike trkov s parkljarji, ki naj bi jih v naslednjih letih preizkusili in implementirali v Sloveniji, izdelali tudi celovit pregled v svetu poznanih ukrepov z njihovi prednostmi in slabostmi." V preglednici, ki jo navaja Mugo, je med številnimi drugimi ukrepi za preprečevanje trkov vozil s parkljarji, kamor seveda sodi tudi srnjad, da ne bo hude krvi, naveden tudi ukrep preprečevalno krmljenje, s katerim se – navedeno kot prednost, zmanjšajo vzroki za prisotnost divjadi na cesti. Kot slabost ukrepa je navedeno: ukrep je mogoče izvajati le kratkoročno, negativne posledice krmljenja (npr. koncentracije in dvig številčnosti parkljarjev). Nikjer besedice o vrednotenju posameznih ukrepov!

Zanimivo, zopet ni zapisane ugotovitve Mugota, da naši strokovnjaki odvračalnega krmljenja srnjadi(glej zbornik referatov iz simpozija o srnjadi v Velenju) ne priporočajo, zato ker ima več negativnih kot pozitivnih vplivov. In nikjer nič takšnega, kar bi kazalo na strokovno neprimernost mojega zapisa. Prav nasprotno, vse zapisano v zborniku na str. 51, točka 7., se vsebinsko popolnoma ujema z mojim mnenjem! Mugo še nekaj: naši raziskovalci v tem delu zbornika nič ne poročajo, kaj so ugotovili o ukrepu preprečevalnega krmljenja, ampak le navajajo, da so pripravili pregled v svetu poznanih ukrepov, z njihovimi prednostmi in slabostmi. In te ukrepe bi naj v naslednjih letih šele preizkusili in implementirali v Sloveniji ter pri tem mogoče tudi kaj ugotovili. Mugo zares znaš zelo modro brati in drugim lažno prodajati strokovno literaturo!

In še nekaj, MC53 ne zavajaj da sem napisal, da literatura priporoča krmljenje s suhim senom. Napisal sem čisto nekaj drugega.

Mugo, oprosti, ampak nisem zapisal, da si ti napisal, da literatura priporoča krmljenje s suhim senom. Si pa nesporno napisal: "Če že krmimo in počnemo to zaradi preživetja divjadi v hudih zimah, potem je za ta namen krmljenje s suho krmo (seno) povsem dovolj." Ker si pisal o krmljenju divjadi, kamor spada tudi srnjad, se mi je zdelo primerno, da opozorim na škodljivost in celo nevarnost krmljenja srnjadi s suho krmo (senom), ki se žal marsikje dogaja.

Ti si torej sam napisal, da je po tvoje povsem dovolj krmljenje divjadi le s suho krmo (senom). Ker te toliko že poznamo, da se ti nikoli ne zmotiš in nikoli ne blefiraš, me je zanimalo od kje ti ta "napredna teorija". In ker se tako rad sklicuješ na stroko in na resne knjige o prehrani divjadi, sem te vprašal v kateri strokovni literaturi lahko najdem takšne ugotovitve in takšna priporočila o krmljenju divjadi.

Kar znaš in zmoreš ponuditi za odgovor o teh hudo strokovno resnih knjigah o prehrani divjadi in teoriji krmljenja s suhim senom, je očitno star študijski pripomoček za slušatelje gozdarstva, 141 str.. Ja gozdarstvo je pa za nekatere res prehuda stroka! In zato te zdaj bolje razumem, da si lahko s ponosom na svojo stroko zapisal: "Pozimi je v skorji drevesa 30% manj vode kot jo je v lesu dreves. Upam da ti to kaj pove. Si se kdaj vprašal, katere snovi so v skorji dreves, ko drevo ni "v soku". Vode je sigurno zelo malo." Bravo Mugo, zares na meji znanstvene genialnosti, da zaboli modrostni zob!

Kljub temu in še posebej zato te še enkrat prosim, da se potrudiš in neukim lovcem bolj razumljivo in konkretno pojasniš kaj po tvoje pomeni "sigurno zelo malo vode v lubju dreves," ki jih, kot si me strokovno podučil, najpogosteje "objeda" jelen, v obdobju zimske dormance? Koliko je torej konkretno v obdobju zimske dormance vode v lubju velikega jesena in smreke ter za primerjavo koliko v pesi, jabolkah in v suhem senu? Upam, da ni pretežko in da ti to kaj pove ter da ne boš prisiljen ponovno odgovoriti: v obdobju zimske dormance je v skorji dreves zagotovo manj vode kot v snegu!?

Ker z gozdarji o jelenjadi res nima smisla, ti zagotovo ne bom več repliciral! Saj na nek način kar razumem, kako hudo je načeta gozdarska stroka zaradi birokratskega pedigreja in naučene uradniške nedotakljivosti ter absolutne nezmotljivosti! Razumem, da smo lovci zelo moteči in navadni bleferji takoj, ko si kdaj dovolimo kakšen ugovor ali kakšno drugačno mnenje o vsem kar danes lahko raste le na gozdarjevem zelniku in moti bioritem uradniške zimske dormance. Je kar hudo, če je pri tem preveč vode in premalo drugih snovi!

[mugo]

MC53, verjamem da ne boš več repliciral. Ti je zmanjkalo argumentov in so ti ostale samo še žalitve.
O tistem tvojem famoznem odvračalnem krmljenju srnjadi za preprečevanje povoza, ki bi ga ti izvajal pozimi, ti bom napisal samo še to, da "upoštevajoč letno periodiko povozov sta v primeru srnjadi najbolj problematična meseca april in maj, možnost trka z njo pa ostaja visoka tudi prek poletja in jeseni...." Zbornik str. 30.

Kar znaš in zmoreš ponuditi za odgovor o teh hudo strokovno resnih knjigah o prehrani divjadi in teoriji krmljenja s suhim senom, je očitno star študijski pripomoček za slušatelje gozdarstva, 141 str.. Ja gozdarstvo je pa za nekatere res prehuda stroka! In zato te zdaj bolje razumem, da si lahko s ponosom na svojo stroko zapisal: "Pozimi je v skorji drevesa 30% manj vode kot jo je v lesu dreves. Upam da ti to kaj pove. Si se kdaj vprašal, katere snovi so v skorji dreves, ko drevo ni "v soku". Vode je sigurno zelo malo." Bravo Mugo, zares na meji znanstvene genialnosti, da zaboli modrostni zob!

Zgleda da ti vse bolj veš, jaz sem ti ponudil, da se o zapisanem podučiš iz prej omenjnega gradiva, katerega avtor, ne boš verjel, ni gozdar, ampak predavatelj na veterinarski fakulteti in strokovnjak za patologijo prehrane živali, pa še lovec je. Preberi in potem piši sodbe o zastarelosti. Ali pa nam lahko ponudiš kaj novejšega, kakšna najnovejša znanja o prehrani živali? Pred dobrimi 10 leti niso torej po tvoje dobro poznali teh stvari in so ugotovitve, ki so jih strokovnjaki dognali do takrat čisto zastarele, sedaj vemo čisto nekaj drugega ali kaj?

Kljub temu in še posebej zato te še enkrat prosim, da se potrudiš in neukim lovcem bolj razumljivo in konkretno pojasniš kaj po tvoje pomeni "sigurno zelo malo vode v lubju dreves," ki jih, kot si me strokovno podučil, najpogosteje "objeda" jelen, v obdobju zimske dormance? Koliko je torej konkretno v obdobju zimske dormance vode v lubju velikega jesena in smreke ter za primerjavo koliko v pesi, jabolkah in v suhem senu? Upam, da ni pretežko in da ti to kaj pove ter da ne boš prisiljen ponovno odgovoriti: v obdobju zimske dormance je v skorji dreves zagotovo manj vode kot v snegu!?

O vodi in ostalih snoveh v skorji dreves si lahko prebereš npr v delu:KOTAR M. Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah, ZGDS/ZGS, Ljubljana 2005, 500 strani, če ti je 141 strani premalo. Pa tudi na tistih 141 straneh boš našel odgovor o vsebnosti vode in ostalih snovi v različnih vrstah krme. Tisto o vodi v snegu je pa bolj tvoj stil, pa ga ne bom oponašal.

Ker z gozdarji o jelenjadi res nima smisla, ti zagotovo ne bom več repliciral! Saj na nek način kar razumem, kako hudo je načeta gozdarska stroka zaradi birokratskega pedigreja in naučene uradniške nedotakljivosti ter absolutne nezmotljivosti! Razumem, da smo lovci zelo moteči in navadni bleferji takoj, ko si kdaj dovolimo kakšen ugovor ali kakšno drugačno mnenje o vsem kar danes lahko raste le na gozdarjevem zelniku in moti bioritem uradniške zimske dormance. Je kar hudo, če je pri tem preveč vode in premalo drugih snovi!

Zate verjetno res nima smisla, da se pogovarjaš z gozdarji, pa tudi s kom drugim, ker se ti ne da niti z argumenti ničesar dopovedati,ker odgovarjaš z žalitvami, ko ti zmanjka argumentov.

[shadow23]

Na veliko žalost samodržcev so pravniki izumili demokracijo kjer velja načelo večine in se torej domneva da več glav več ve.

Mugo drži pač kar so že zapisali predhodniki in sem ti tudi sam očital že marsikdaj, da pač nisi edini čigar mnenje šteje!

[mugo]

Na veliko žalost samodržcev so pravniki izumili demokracijo kjer velja načelo večine in se torej domneva da več glav več ve.

Mugo drži pač kar so že zapisali predhodniki in sem ti tudi sam očital že marsikdaj, da pač nisi edini čigar mnenje šteje!

Res več glav več ve in sam nikoli ne trdim, da vse vem, nasprotno, rad preberem mnenje strokovnjakov in mu tudi verjamem, dokler nekdo ne dokaže nasprotno.
Brez argumentov pa smo na ravni gostilniške debate.