Na spletni strani LOV sem zasledil obvestilo o "pasji šoli" kar seveda zelo pozdravljam in verjamem, da bo projekt zaživel in dal tudi dolgoročne pozitivne učinke.
Težava je verjetno v tem, da bo projekt mogoče izvajati na relativno omejenem geografskem področju in še bolj v okviru relativno omejenih finančnih možnosti vodnikov.
To kar bi morala biti prvenstvena naloga in funkcija LKD-jev sedaj torej prevzemajo zanesenjaki, ki so pripravljeni svoj čas in znanje vložiti v ta nujno potreben projekt. LKD-ji se tako ukvarjajo le z organizacijami raznih preizkušenj in zelo malo s pripravo vodnikov in njihovih psov za te preizkušnje. Vodniki so v veliki večini tako še nadalje prepuščeni sami sebi, svoji iznajdljivosti, nasvetom svojih kinoloških kolegov in še bolj nasvetom lovskih kolegov, ki o psih in kinologiji najmanjšega pojma nimajo, prebiranju obstoječe strokovne literature in seveda svojim finančnim možnostim.
Takšnim okoliščinam potem seveda sledi stanje kot ga danes lahko vidimo na terenu. Nevzgojeni psi ob še veliko bolj nevzgojenih vodnikih.
V nekaterih delih države kronično primanjkuje na krvni sledi preizkušenih psov in to nikogar posebej ne skrbi. Na tem področju nič ne naredi LZS s svojo komisijo, nič ne storijo LKD-ji in še veliko manj oziroma popolnoma nič ne storijo vodstva LD-jev. Star pregovor pravi, "da če nekaj ne gre milom, bo pa šlo s silom"! Skrajni čas je že, da se torej na tem področju nekaj premakne s "silo", zapovedjo, spoštovanjem veljavnih predpisov, temeljitim nadzorom in z učinkovitimi sankcijami. Nekajletne razmere kažejo, da drugače res ne bo šlo. Če to želimo, potem je prav, da to tudi dobimo.
Čas je, da prenehamo z neprestanim čvekanjem o lovski pravičnosti in podobnih visokih načelih, ki naj bi nas krasile, v praksi pa ravnamo popolnoma drugače in smo v resnici lep primer kako se ne sme ravnati.
