Člen ZDlov, ki ga navajaš fotolova ne prepoveduje. Pri fotolovu ne gre za namen uplenitve divjadi, poleg tega pa med divjad spada samo 22 vrst, za fotolov pa so zanimive vse (predvsem redke zavarovane vrste) in nimajo lovopusta.
Fotolov omejuje 35. člen ZDLov, ki pravi:
Citat:
(varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem)
(1) Prepovedano je divjad vznemirjati v mirnih conah, na rastiščih, gnezdiščih, polegališčih, brlogih, zimovališčih, pasiščih v gozdu in krmiščih ali jo zalezovati v neugodnih vremenskih razmerah (poplave, hud mraz, zmrzal, visok sneg). Izjeme lahko dovoli minister zaradi znanstveno-raziskovalnih, izobraževalnih in podobnih potreb.
Po tem členu je lani inšpektor kaznoval fotolovca, ki je slikal medvedko v brlogu.
Resnici na ljubo je potrebno povedati, da ta člen krši vsak lovec, vsaj občasno, vendar smo si ta greh pripravljeni velikodušno odpustiti.
Druga omejitev je uporaba objektov (prež, krmišč) upravljavca lovišča brez njegovega soglasja. LD je pravna oseba zasebnega prava, zato so tudi njeni objekti v zasebni lasti, in brez dovoljenja jih ne moreš uporabljati.
Poglavje zase je U R E D B A o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah.
Tukaj so opredeljena ravnanja do vseh ostalih prostoživečih živali razen za prej omenjenih 22 vrst divjadi.
Najprej opredeljuje pojem, kaj je vznemirjanje:
Citat:
4. člen
(določitev pojmov)
V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
– vznemirjanje je kakršno koli ravnanje, zaradi katerega žival na mestu vznemirjanja preneha gnezditi, prezimovati, se razmnoževati, hibernirati, vzrejati potomce, mesto uporabljati ob selitvi ali zadovoljevati druge življenjske potrebe.
Takoj naslednji člen pa pravi:
Citat:
5. člen
(prepovedi, ki se nanašajo na živali)
(1) Prepovedano je zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati živali živalskih vrst iz poglavja A priloge 1 te uredbe.
(2) Prepovedi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi:
– za druge živali živalskih vrst iz poglavja B priloge 1 te uredbe, ki se na območju Republike Slovenije pojavijo ali razširijo brez človekove pomoči iz naravnih območij razširjenosti,
– za vse vrste hroščev in metuljev, ki v Republiki Sloveniji živijo nad gozdno mejo, in
– za vse vrste jamskih hroščev.
Torej fotografiranje je dovoljeno če lahko dokažeš, da z tem ne vznemirjaš živali, ter če objekte upravljavca lovišča uporabljaš z njegovim soglasjem.