Ganges
22. December 2007, 11:25
Tema s starega foruma
...samo v razmislek:
- 20 let nazaj - streljan jelen na pogonu v drncu s SPCE 11,2 g v 7x57R. Krogla je 1/2 metra pred jelenom prebila smrekovo sušico v premeru 12 cm in potem v jelena...kri kakšen kilometer potem pa konec...so ga iskali 2 dni pa ga niso dobili...našel pa ga je čuvaj v GL Ljubljanski vrh - cca 5 km od nastrela že gnilega (16 terak, 12 let, 207 točk), kljub ujemajočemu opisu jelena strelec trofeje ni dobil...
- od takrat moje puške ne vidijo ničesar kar je "mehkejše" od nosler partition
Krogla je 1/2 metra pred jelenom prebila smrekovo sušico v premeru 12 cm in potem v jelena...kri kakšen kilometer potem pa konec
Meni se zdi, da v temu primeru krogla ni bila čisto nič kriva za to da jelena niste našli.
LP
Janez
(Morda je komentar nekonstruktiven in če je potrebno naj ga moderator kar izbriše)
aja - sem pozabil napisat da je bila krogla še vedno v plečetu...
Horady SST bullet solves all your problems!!!
8) :lol: :lol: :lol: :lol:
lp
Ta dogodek katerega je opisal Miš je sicer poučen vendar absolutno premalo da bi se na osnovi samo tega posameznega, verjetno v praksi niti ne tako redkega pripetljaja, sklepalo in kvalitetno ocenjevalo učinek posameznih krogel, oz. kalibrov. Sam kaj takega nisem še doživel. Pred nekaj leti je bil v Lovačkom vjesniku objavljen članek v katerem so opisali rezultate testiranja učinka ali bolj rečeno odpornosti, lovskih krogel na ovire ki se slučajno najdejo 1-2 m pred tarčo. Uporabili so kar široko paleto pušk, od kal. 222 rem. do 375 HH. 1 m pred tarčo srnjaka v naravni velikosti, so postavili trdo zvezan snop suhe pšenične slame in z razdalje 100 m streljali v tarčo tako da so morali prestreliti snop slame in po tem ugotoviti kaj se je zgodilo na tarči. V grobem so rezultati bili porazni. Vse do kal. 9,3x62 so učinki na tarči podobni strelu s šibri. Krogle so se skoraj v celoti razletele v nešteto drobcev. Še krogla v kal.9,3x62 je v tarčo priletela večinoma v večjih kosih. Edino krogle izstreljene iz puške 375 HH, so skozi oviro iz slame , priletele v tarčo brez velikih deformacij in razletavanja. Vsi manjši in hitri izstrelki so imeli katastrofalne rezultate. Pri sklepanju in oceni streliva je vsekakor potrebno upoštevati sodobne, nove konstrukcije lovskih krogel katere imajo takoimenovano kontrolirano ekspanzijo in različne konstrukcije, tako da nekatere zadovoljujejo tudi tej zahtevi o odpornosti na ovire in ohranjanju čim več teže pri prehodu skozi morebitne ovire in telo divjadi. Vendar tudi te krogle imajo slabe strani. [b]Zaradi izgubljene divjadi, ki bo po takih strelih verjetno pred poginom nepotrebno trpela, je na ta dejstva potrebno vedno misliti in se v tistih trenutkih pred strelom ki ne bo čist,odločiti v prid divjadi. Slabih krogel pri čistem strelu ne poznam. So dobre in še bolj dobre. Pri strelih v goščavi so vse potencialno slabe.
Janko to je le eden od primerov (ki nikakor ni bil storjen namenoma), jih je še cela vrsta, in sem ga dal le v premislek z namenom opomniti na določeno lastnost omenjene krogle (mehka in s tem občutljiva na ovire – tudi kosti pri težji divjadi) – v omenjenem primeru bi se gotovo izteklo bolje če bi bil jelen streljan s »tršo« kroglo (vsekakor nič kriva 12 cm sušica ½ m pred jelenom (po moje) ne bi smela bit vzrok za izgubo in muke divjadi)). Sam sem pri iskanju obstreljene divjadi (ki se načeloma zateče v goščavo) prisiljen oddati marsikakšen obupen strel (najslabša za krogle je leska!) – pri tem je pes včasih oddaljen le kakšen meter od divjadi in tega nikoli ne bi počel s kroglo, kakršne so bile verjetno (predvidevam) uporabljene v članku iz LV. Z omenjeno kroglo je bilo uplenjeno veliko divjadi in nosi dobro, bi pa za pogone, medveda, poševne strele na jelenjad in prašiče in podobne primere kjer ni mogoče popolnoma kontrolirati nebodigatreba ovir priporočal tršo kroglo. Če pa jo že imamo posebno pozornost posvetimo kakršnikoli oviri oz. se odpovejmo kakšnemu strelu pa bo OK. Ima še eno dobro lastnost in sicer rob, ki pri vstrelu načeloma pusti strižino, kar je pri strelih ki ne prebijejo divjadi zelo dobrodošlo.
To bi bilo pa res zanimivo videti koliko energije ostane, po preboju določene snovi, krogli. Mislim da 12 centimetrov debel les le ni tako mala ovira. A obstaja sploh kakšna ekspanzijska krogla, ki bi imela po prestrelu takšne ovire dovolj energije, za "pravičen" strel? Drugače pa se je tovarišu enkrat na lovu naredilo isto, streljal je mladico, pri tem pa prestrelil okoli 5cm debelo lesko, mladica je sicer padla na mestu, streljal pa je z kalibrom 7x65 in naboji RWS KS 8g.
Miš, sigurno je tvoje razmišljanje pravilno. Zato tudi imamo na tržišču toliko različnih krogel tudi istega proizvajalca. Vsak lovec mora vedeti kakšen lov mu bo prioriteta in se mora temu lovu prilagoditi z vso svojo opremo s tem mislim tudi kakšno kroglo in kaliber bo uporabljal.
Mons,se popolnoma strinjam s tabo! Vsak mora poleg izbire kalibra izbrati tudi municijo,poleg vrste divjadi ki jo bomo lovili,je treba upoštevati tudi dejstva v kakšnem lovišču lovimo,je to bolj "goščasto" lovišče,"čisto" lovišče......! Sam osebno sem pristaš kalibrov od 7 navzgor in krogel s tršo konstrukcijo! V večini primerov se je vse izteklo dobro,divjad je obležala na mestu (večinoma pri strelih na prašiče) ,je bila pa na žalost tudi situacija,kjer niso pomagali niti zelo izkušeni krvosledeci!Šlo je namreč zato,da sem streljal na prašiče v pogonu,v kar gostem terenu,oddal sem tri strele (kal. 308,krogla Wodleigh weldcore),en od streljanih prašičev je obležal takoj,enega od preostalih dveh strelov smo našli v bukvi,tretji strel pa je prašiča le ranil,iskan je bil tri dni z dvema krvosledcema,pa ga nismo dobili,končen sklep je bil,da prašiču ni hudega.........,hm.........
Jaz pa od takrat naprej ne streljam ničesar več za kar nisem 100 % da bom zadel........
lp
Miš, s tem kaj sem napisal nisem niti pomislil da bi koga obtoževal. Pa to se lahko jutri zgodi meni. Napisal sem zgolj v informativne namene in v razmislek vsem nam, tako kot ti.
vsekakor nič kriva 12 cm sušica ½ m pred jelenom (po moje) ne bi smela bit vzrok za izgubo in muke divjadi
Miš93,
Z vsem dolžnim spoštovanjem do tvojih neprimerno bogatejših lovskih izkušenj se s tole navedbo ne morem strinjati. Menim, da je 12 cm (ali pa 10 cm) vsekakor prehuda ovira za kroglo od katere nato pričakujemo še pravilno ekspanzijo oz. pravilno delovanje na divjadi. Menim, da mora biti pot krogli za etičen strel na divjad, prosta tako hudih preprek.
Seveda pa to ne velja v primeru iskanja po krvni sledi tam pač streljaš kjerkoli lahko že to varno narediš. In če je tale tvoja izkušnja iz iskanja po krvni sledi je moj komentar brezpredmeten.
Lep pozdrav!
Janez
...do takih strelov ne bi smelo priti ni dvoma, se pa dogajajo in nenazadnje meni ki pridem streljano divjad iskat s psom, ni vseeno kakšna je bila uporabljena krogla...kaj lahko pričakuješ od krogle pa - poizkusi sam - pojdi na strelišče, vzemi smrekovo okroglico (lahko tudi debelejšo od omenjene), za njo pa postavi v razmaku 3 cm nekaj širokih desk (colarice), lahko tudi krajnike in na koncu vedro s peskom ki bo kroglo ujelo...uporabi različne krogle pa boš videl... monolitne krogle kot so ABC, Barnes, Naturalis pa tudi predeljene krogle kot sta CDP in Swift A - frame (oz. TXP kot jim pravi Norma) so prava mala čuda za take primere - jih boš komaj lovil - ponovno - da se razumemo - ne opravičujem strela skozi ovire, ampak dejstvo je da se dogajajo in takrat štejejo detajli :wink:...
Miš 93, imam le omejene izkušnje pri streljanju skozi les - videl sem le, da npr 7 mm rem mag z lovsko kroglo prestreli 4 smrekove colske deske, 22 win mag. pa vsaj dve takšni deski.
Ali polnooplaščena krogla prebije vedro peska?
LP
Janez
Mislim da je pesek čisto druga zgodba kot les, veliko bolj absorbira energijo krogle in jo s tem tudi zaustavi.
...malo fizike - velja za neekspanzijske (polnoplaščene krogle):
http://home.snafu.de/l.moeller/Ballistik/Poncelet/Poncelet_english.htm
...ne glede na to, pa je večji problem kot prebojnost, odklon (sprememba smeri) krogle, ki se veča z oddaljenostjo ovire od cilja.
...primer strela skozi visoko travo - v petek sem pri iskanju obstreljenega srnjaka streljal skozi 20 m namočene visoke trave (po nevihti):
vstrel:
http://www.moj-album.com/slike/1118175/ROOxxDGS_a_mzrWL.v.jpg
izstrel:
http://www.moj-album.com/slike/1118175/AbrnBiD4b3gxTheo.v.jpg
...v primeru kot opisani se mi obrestuje uporaba 9,3x62 z 19g TUG
Cel top :lol: ,no ja,ampak je že bolje tako,kot pa da uide in se matra !
Zanima pa me nekaj,ko govorimo o strelih skozi oviro. Nikjer nisem zasledi odgovora na vprašanje,če je kdo streljal v vedro s peskom in ali je krogla to reč prebila. Zanima me tudi,če je že kdo poizkusil streljati v vedro vode,ali ga prebije,ali ne? Moje mnenje je,da ne! Vem da so obstajali neki testi nekje,ko so z različnimi kalibri streljali poševno po kotom 45 stopinj v vodo (se mi zdi da sta bila to onadva a je to? Mithbustersa al kaj že),pa ni bilo bistvene razlike med strelom z 223,308,30.06 in 12-7! Po moje da je bilo rečeno in pokazano,da se krogla po dobrem metru (ne me držat za besedo) zaustavi in razpade,kot da bi streljal v beton!
A kdo ve kaj več?
Sam bom preizkusil to zadevo,ampak me zanima kolikšen ajmar vode rabim!
lp
Dolgin tako je ona dva sta to testirala. Še najdlje je prišla krogla izstreljena iz orožja na črni smodnik, vse ostalo se je tako deformiralo, da ne bi bilo nevarno niti na mali globini. Se mi zdi da pod kotom 45 stopinj ko pride na 20 ali 30cm globine ni bilo več nič.
Mi smo streljali v vedro na letošnjem forumskem srečanju. S karabinko, pištolo in lokom. Edino puščica loka je na drugi strani prišla ven, med tem ko sta krogli karabina in pištole ostali v vedru polnem mivke.
lp
Krogla istreljena iz pištole se je odbila, še preden je prebila plastično vedro.
lp
Glede strela preko ovire: Tudi strel skozi "šibko"oviro rezultira z odklonom krogle. V lovski praksi je nemogoče oceniti kakšna je razdalja med oviro in primarnim ciljem. Ker ne poznamo odklona in ne poznamo razdalje je vsak strel preko ovire je neetičen.
Kar se probojnost skozi vodo tiče, naa podlagi praktičnih preskusom trdim da navadno 20 litrsko plastično vedro prebije vse kratkocevno orožje 9 mm Luger in več in to z deformacijsko kroglo. Verjetno bi magnum .357 v polnoplaščeni verziji šel čez dva vedra.
Mislim, da krogla iz risanice medium kalibrov (6,5 x55 .. 9,3x62) bi šla vsaj čez 3 vedra in to z deformaciisko kroglo.
Domača naloga: poiščite ponudnika najceneših veder.
predlog
poskusite streljat z polno oplaščenim zrnom in lokovo konico iz istega materiala kot je zrno v lesen čok.
Drugače pa že kmečki pameti lahko presodite,da ima lok večjo prebojnost,saj je tudi puščica mnogo težja od lovskega zrna.
Kaj pa lok za skupne love,kako bi se obnesel :?:
Kaj pa lok za skupne love,kako bi se obnesel :?:
S strani laika: če bi se ti divjad pribljižala počasi in dovolj blizu (kar je bolj kot ne redkost) potem nebi bilo problemov drugače pa samo gledat.
Potem takem bi se šli kavboje(divjad) in indijance(lovci) :wink:
V lesu je prebojnost puščice veeeliko manjša od krogle.
Skupni lovi in lok? Je možno, vendar v primeru velike divjadi predvsem v sklopu tihega pritiska kjer se lokolovci primerno maskirani razporedijo po prežah okoli stečin oz. pričakovanih steza umikanja divjadi. Malo divjad se lovi na klasičnih brakadah ampak je efekt mnogo mnogo manjši kot pri uporabi šibrenice :lol: .
Ker smo se precej oddaljili od teme bi dodal le še to, da puščica zagotovo ni primeren izstrelek za strel skozi ovire :D
Janez
V soboto sem streljal na merjasca v visoko travo, videl sem samo hrbtno linijo. Razdalja 130 m, krogla je šla cca 2 metra skozi travo in ga gladko prebila skozi obe plečki. Izstopna rana premera 3 cm.
300 win mag, winchester accubond ct, 11,66 g (180 grain)
Koliko je pa tehtal?Accubond v kombinaciji z 300WM itak mora tako delat.Če ne pa nima smisla takšnih kalibrov uporabljat.Se ti je pa vse poklapalo,tako kaliber s primerno kroglo kot tudi plen.Lovski blagor!
Lovski hvala,
100kg iztrebljen, zanimivo da je v šoku padel in po cca. 5 sekundah šel še 70 m.
...samo v razmislek:
- 20 let nazaj - streljan jelen na pogonu v drncu s SPCE 11,2 g v 7x57R. Krogla je 1/2 metra pred jelenom prebila smrekovo sušico v premeru 12 cm in potem v jelena...kri kakšen kilometer potem pa konec...so ga iskali 2 dni pa ga niso dobili...našel pa ga je čuvaj v GL Ljubljanski vrh - cca 5 km od nastrela že gnilega (16 terak, 12 let, 207 točk), kljub ujemajočemu opisu jelena strelec trofeje ni dobil...
- od takrat moje puške ne vidijo ničesar kar je "mehkejše" od nosler partition
Krogla je 1/2 metra pred jelenom prebila smrekovo sušico v premeru 12 cm in potem v jelena...kri kakšen kilometer potem pa konec
Meni se zdi, da v temu primeru krogla ni bila čisto nič kriva za to da jelena niste našli.
LP
Janez
(Morda je komentar nekonstruktiven in če je potrebno naj ga moderator kar izbriše)
aja - sem pozabil napisat da je bila krogla še vedno v plečetu...
Horady SST bullet solves all your problems!!!
8) :lol: :lol: :lol: :lol:
lp
Ta dogodek katerega je opisal Miš je sicer poučen vendar absolutno premalo da bi se na osnovi samo tega posameznega, verjetno v praksi niti ne tako redkega pripetljaja, sklepalo in kvalitetno ocenjevalo učinek posameznih krogel, oz. kalibrov. Sam kaj takega nisem še doživel. Pred nekaj leti je bil v Lovačkom vjesniku objavljen članek v katerem so opisali rezultate testiranja učinka ali bolj rečeno odpornosti, lovskih krogel na ovire ki se slučajno najdejo 1-2 m pred tarčo. Uporabili so kar široko paleto pušk, od kal. 222 rem. do 375 HH. 1 m pred tarčo srnjaka v naravni velikosti, so postavili trdo zvezan snop suhe pšenične slame in z razdalje 100 m streljali v tarčo tako da so morali prestreliti snop slame in po tem ugotoviti kaj se je zgodilo na tarči. V grobem so rezultati bili porazni. Vse do kal. 9,3x62 so učinki na tarči podobni strelu s šibri. Krogle so se skoraj v celoti razletele v nešteto drobcev. Še krogla v kal.9,3x62 je v tarčo priletela večinoma v večjih kosih. Edino krogle izstreljene iz puške 375 HH, so skozi oviro iz slame , priletele v tarčo brez velikih deformacij in razletavanja. Vsi manjši in hitri izstrelki so imeli katastrofalne rezultate. Pri sklepanju in oceni streliva je vsekakor potrebno upoštevati sodobne, nove konstrukcije lovskih krogel katere imajo takoimenovano kontrolirano ekspanzijo in različne konstrukcije, tako da nekatere zadovoljujejo tudi tej zahtevi o odpornosti na ovire in ohranjanju čim več teže pri prehodu skozi morebitne ovire in telo divjadi. Vendar tudi te krogle imajo slabe strani. [b]Zaradi izgubljene divjadi, ki bo po takih strelih verjetno pred poginom nepotrebno trpela, je na ta dejstva potrebno vedno misliti in se v tistih trenutkih pred strelom ki ne bo čist,odločiti v prid divjadi. Slabih krogel pri čistem strelu ne poznam. So dobre in še bolj dobre. Pri strelih v goščavi so vse potencialno slabe.
Janko to je le eden od primerov (ki nikakor ni bil storjen namenoma), jih je še cela vrsta, in sem ga dal le v premislek z namenom opomniti na določeno lastnost omenjene krogle (mehka in s tem občutljiva na ovire – tudi kosti pri težji divjadi) – v omenjenem primeru bi se gotovo izteklo bolje če bi bil jelen streljan s »tršo« kroglo (vsekakor nič kriva 12 cm sušica ½ m pred jelenom (po moje) ne bi smela bit vzrok za izgubo in muke divjadi)). Sam sem pri iskanju obstreljene divjadi (ki se načeloma zateče v goščavo) prisiljen oddati marsikakšen obupen strel (najslabša za krogle je leska!) – pri tem je pes včasih oddaljen le kakšen meter od divjadi in tega nikoli ne bi počel s kroglo, kakršne so bile verjetno (predvidevam) uporabljene v članku iz LV. Z omenjeno kroglo je bilo uplenjeno veliko divjadi in nosi dobro, bi pa za pogone, medveda, poševne strele na jelenjad in prašiče in podobne primere kjer ni mogoče popolnoma kontrolirati nebodigatreba ovir priporočal tršo kroglo. Če pa jo že imamo posebno pozornost posvetimo kakršnikoli oviri oz. se odpovejmo kakšnemu strelu pa bo OK. Ima še eno dobro lastnost in sicer rob, ki pri vstrelu načeloma pusti strižino, kar je pri strelih ki ne prebijejo divjadi zelo dobrodošlo.
To bi bilo pa res zanimivo videti koliko energije ostane, po preboju določene snovi, krogli. Mislim da 12 centimetrov debel les le ni tako mala ovira. A obstaja sploh kakšna ekspanzijska krogla, ki bi imela po prestrelu takšne ovire dovolj energije, za "pravičen" strel? Drugače pa se je tovarišu enkrat na lovu naredilo isto, streljal je mladico, pri tem pa prestrelil okoli 5cm debelo lesko, mladica je sicer padla na mestu, streljal pa je z kalibrom 7x65 in naboji RWS KS 8g.
Miš, sigurno je tvoje razmišljanje pravilno. Zato tudi imamo na tržišču toliko različnih krogel tudi istega proizvajalca. Vsak lovec mora vedeti kakšen lov mu bo prioriteta in se mora temu lovu prilagoditi z vso svojo opremo s tem mislim tudi kakšno kroglo in kaliber bo uporabljal.
Mons,se popolnoma strinjam s tabo! Vsak mora poleg izbire kalibra izbrati tudi municijo,poleg vrste divjadi ki jo bomo lovili,je treba upoštevati tudi dejstva v kakšnem lovišču lovimo,je to bolj "goščasto" lovišče,"čisto" lovišče......! Sam osebno sem pristaš kalibrov od 7 navzgor in krogel s tršo konstrukcijo! V večini primerov se je vse izteklo dobro,divjad je obležala na mestu (večinoma pri strelih na prašiče) ,je bila pa na žalost tudi situacija,kjer niso pomagali niti zelo izkušeni krvosledeci!Šlo je namreč zato,da sem streljal na prašiče v pogonu,v kar gostem terenu,oddal sem tri strele (kal. 308,krogla Wodleigh weldcore),en od streljanih prašičev je obležal takoj,enega od preostalih dveh strelov smo našli v bukvi,tretji strel pa je prašiča le ranil,iskan je bil tri dni z dvema krvosledcema,pa ga nismo dobili,končen sklep je bil,da prašiču ni hudega.........,hm.........
Jaz pa od takrat naprej ne streljam ničesar več za kar nisem 100 % da bom zadel........
lp
Miš, s tem kaj sem napisal nisem niti pomislil da bi koga obtoževal. Pa to se lahko jutri zgodi meni. Napisal sem zgolj v informativne namene in v razmislek vsem nam, tako kot ti.
vsekakor nič kriva 12 cm sušica ½ m pred jelenom (po moje) ne bi smela bit vzrok za izgubo in muke divjadi
Miš93,
Z vsem dolžnim spoštovanjem do tvojih neprimerno bogatejših lovskih izkušenj se s tole navedbo ne morem strinjati. Menim, da je 12 cm (ali pa 10 cm) vsekakor prehuda ovira za kroglo od katere nato pričakujemo še pravilno ekspanzijo oz. pravilno delovanje na divjadi. Menim, da mora biti pot krogli za etičen strel na divjad, prosta tako hudih preprek.
Seveda pa to ne velja v primeru iskanja po krvni sledi tam pač streljaš kjerkoli lahko že to varno narediš. In če je tale tvoja izkušnja iz iskanja po krvni sledi je moj komentar brezpredmeten.
Lep pozdrav!
Janez
...do takih strelov ne bi smelo priti ni dvoma, se pa dogajajo in nenazadnje meni ki pridem streljano divjad iskat s psom, ni vseeno kakšna je bila uporabljena krogla...kaj lahko pričakuješ od krogle pa - poizkusi sam - pojdi na strelišče, vzemi smrekovo okroglico (lahko tudi debelejšo od omenjene), za njo pa postavi v razmaku 3 cm nekaj širokih desk (colarice), lahko tudi krajnike in na koncu vedro s peskom ki bo kroglo ujelo...uporabi različne krogle pa boš videl... monolitne krogle kot so ABC, Barnes, Naturalis pa tudi predeljene krogle kot sta CDP in Swift A - frame (oz. TXP kot jim pravi Norma) so prava mala čuda za take primere - jih boš komaj lovil - ponovno - da se razumemo - ne opravičujem strela skozi ovire, ampak dejstvo je da se dogajajo in takrat štejejo detajli :wink:...
Miš 93, imam le omejene izkušnje pri streljanju skozi les - videl sem le, da npr 7 mm rem mag z lovsko kroglo prestreli 4 smrekove colske deske, 22 win mag. pa vsaj dve takšni deski.
Ali polnooplaščena krogla prebije vedro peska?
LP
Janez
Mislim da je pesek čisto druga zgodba kot les, veliko bolj absorbira energijo krogle in jo s tem tudi zaustavi.
...malo fizike - velja za neekspanzijske (polnoplaščene krogle):
http://home.snafu.de/l.moeller/Ballistik/Poncelet/Poncelet_english.htm
...ne glede na to, pa je večji problem kot prebojnost, odklon (sprememba smeri) krogle, ki se veča z oddaljenostjo ovire od cilja.
...primer strela skozi visoko travo - v petek sem pri iskanju obstreljenega srnjaka streljal skozi 20 m namočene visoke trave (po nevihti):
vstrel:
http://www.moj-album.com/slike/1118175/ROOxxDGS_a_mzrWL.v.jpg
izstrel:
http://www.moj-album.com/slike/1118175/AbrnBiD4b3gxTheo.v.jpg
...v primeru kot opisani se mi obrestuje uporaba 9,3x62 z 19g TUG
Cel top :lol: ,no ja,ampak je že bolje tako,kot pa da uide in se matra !
Zanima pa me nekaj,ko govorimo o strelih skozi oviro. Nikjer nisem zasledi odgovora na vprašanje,če je kdo streljal v vedro s peskom in ali je krogla to reč prebila. Zanima me tudi,če je že kdo poizkusil streljati v vedro vode,ali ga prebije,ali ne? Moje mnenje je,da ne! Vem da so obstajali neki testi nekje,ko so z različnimi kalibri streljali poševno po kotom 45 stopinj v vodo (se mi zdi da sta bila to onadva a je to? Mithbustersa al kaj že),pa ni bilo bistvene razlike med strelom z 223,308,30.06 in 12-7! Po moje da je bilo rečeno in pokazano,da se krogla po dobrem metru (ne me držat za besedo) zaustavi in razpade,kot da bi streljal v beton!
A kdo ve kaj več?
Sam bom preizkusil to zadevo,ampak me zanima kolikšen ajmar vode rabim!
lp
Dolgin tako je ona dva sta to testirala. Še najdlje je prišla krogla izstreljena iz orožja na črni smodnik, vse ostalo se je tako deformiralo, da ne bi bilo nevarno niti na mali globini. Se mi zdi da pod kotom 45 stopinj ko pride na 20 ali 30cm globine ni bilo več nič.
Mi smo streljali v vedro na letošnjem forumskem srečanju. S karabinko, pištolo in lokom. Edino puščica loka je na drugi strani prišla ven, med tem ko sta krogli karabina in pištole ostali v vedru polnem mivke.
lp
Krogla istreljena iz pištole se je odbila, še preden je prebila plastično vedro.
lp
Glede strela preko ovire: Tudi strel skozi "šibko"oviro rezultira z odklonom krogle. V lovski praksi je nemogoče oceniti kakšna je razdalja med oviro in primarnim ciljem. Ker ne poznamo odklona in ne poznamo razdalje je vsak strel preko ovire je neetičen.
Kar se probojnost skozi vodo tiče, naa podlagi praktičnih preskusom trdim da navadno 20 litrsko plastično vedro prebije vse kratkocevno orožje 9 mm Luger in več in to z deformacijsko kroglo. Verjetno bi magnum .357 v polnoplaščeni verziji šel čez dva vedra.
Mislim, da krogla iz risanice medium kalibrov (6,5 x55 .. 9,3x62) bi šla vsaj čez 3 vedra in to z deformaciisko kroglo.
Domača naloga: poiščite ponudnika najceneših veder.
predlog
poskusite streljat z polno oplaščenim zrnom in lokovo konico iz istega materiala kot je zrno v lesen čok.
Drugače pa že kmečki pameti lahko presodite,da ima lok večjo prebojnost,saj je tudi puščica mnogo težja od lovskega zrna.
Kaj pa lok za skupne love,kako bi se obnesel :?:
Kaj pa lok za skupne love,kako bi se obnesel :?:
S strani laika: če bi se ti divjad pribljižala počasi in dovolj blizu (kar je bolj kot ne redkost) potem nebi bilo problemov drugače pa samo gledat.
Potem takem bi se šli kavboje(divjad) in indijance(lovci) :wink:
V lesu je prebojnost puščice veeeliko manjša od krogle.
Skupni lovi in lok? Je možno, vendar v primeru velike divjadi predvsem v sklopu tihega pritiska kjer se lokolovci primerno maskirani razporedijo po prežah okoli stečin oz. pričakovanih steza umikanja divjadi. Malo divjad se lovi na klasičnih brakadah ampak je efekt mnogo mnogo manjši kot pri uporabi šibrenice :lol: .
Ker smo se precej oddaljili od teme bi dodal le še to, da puščica zagotovo ni primeren izstrelek za strel skozi ovire :D
Janez
V soboto sem streljal na merjasca v visoko travo, videl sem samo hrbtno linijo. Razdalja 130 m, krogla je šla cca 2 metra skozi travo in ga gladko prebila skozi obe plečki. Izstopna rana premera 3 cm.
300 win mag, winchester accubond ct, 11,66 g (180 grain)
Koliko je pa tehtal?Accubond v kombinaciji z 300WM itak mora tako delat.Če ne pa nima smisla takšnih kalibrov uporabljat.Se ti je pa vse poklapalo,tako kaliber s primerno kroglo kot tudi plen.Lovski blagor!
Lovski hvala,
100kg iztrebljen, zanimivo da je v šoku padel in po cca. 5 sekundah šel še 70 m.