Jamarjenje

[ZR7]

v v v v v

Zame je to oblika lova, katero bi morali med prvimi prepovedati!
Če kje pri lovu, potem gre tu za jasno mučenje divjadi. Nikakor ni to v smislu, da se odločamo v prid divjadi in da je uplenitev hitra in čim manj boleča. Gre za čisti lovski užitek, kateri ga pač čuti. Meni je to odurno, pa najsi gre tristokrat za tradicijo!

Se popolnoma strinjam,da pa bi mi na tem področju kaj spremenili,pa zelo dvomim.

No, pa mi povejta, za kakšno mučenje živali gre pri jamarjenju na lisice v času gonje? Kakšna je razlika (etična) med takim jamarjenjem in npr. lovom na prašiče s psi?

Ok.
Takole to delamo pri nas:
Najprej moraš poznat lisičine, da veš da so varne za psa (da ne vodijo v kako brezno ali kaj takega, in da ni v njih jazbeca)
V času lisičje gonje so lisice ponavadi v luknjah, tudi po več osebkov v eni. Torej takrat prideš k tapravim luknjam z ustreznim psom jamarjem. Do lukenj prideš potiho, vsaj dva strelca, se postavita tako, da krijeta izhode iz rovov in prostor okrog. Obvezno stojita za rovom, torej nad njim, če je v pobočju. Potiho spustiš psa, ki ve kaj mora narediti. Gre v luknjo, takrat pa mora strelec biti zelo pozoren! Lisica ponavadi zelo hitro zbeži iz rova pred psom, tako da ne pride do kontakat med njima. Iz rova pride previdno ali pa v poni brzini. Od tu je vse odvisno od strelca. Če pride previdno, te lahko zazna (sliši, vidi, zavoha) in pobegne nazaj v rov, od koder je potem ne spravi noben pes. Če lisic ni doma, pes hitro pride iz luknje. Če prižene ven lisico, še ne pomeni, da je konec. Strelec po eventuelnem strelu zaamenja naboj in čaka tiho naprej. Pes lahko vmes pride večkrat ven preverit, če je lisica ušla ven, to stori tako, da v krogu preišče izhode iz lisičin, nato se vrne v rov, če je še poln. Če lisice ne more spraviti ven, je še možnost, da psa odpelješ domov in se vrneš potiho čakat pred rov, ki ga bo lisica kmalu ko bo varno poskusila zapustiti.
Kot sem rekel, ponavadi ne pride do kontakta pas z lisico, ker se lisica prej umakne. Če pa lisica začuti nevarnost od zunaj, ali če gre za kakega starega lisjaka, pa se tudi postavi psu nazaj, oziroma se vri po rovu in noče ven. Ob kontaktu ne poznam primera, da bi lisica resneje poškodovala kakega psa, druga stvar pa je jazbec. Zato se mu pri tem načinu lova lisic izogibamo in ne lovimo v rovih, kjer vemo, da je notri jazbec.
Tak način jamarjenja po mojem mnenju ni etično sporen, saj tu ninobenega davljenja mladičev (kot se mnogokrat očita jamarjenju), niti kakega razkopavanja in razdiranja rovov. Lahko pa je kontakt med lisico (in v slabšem primeru z jazbecom) in psom, ki pa ni nič bolj nevaren za psa kot kontak z merjascom.

Mugo se strinjam s teboj tako tudi jaz jamarim l,p :D

No, tako pojasnilo da nevednemu ali napačno informiranemu človeku drugačen pogled na stvari. Se prav lepo zahvaljujem. :lol:
Kako pa je s časovno omejitvijo jamarjenja? Ali jamarite pač ves čas lovne sezone na lisice in kako se zadeva razlikuje v različnih časih? Tu gori si omenjal jamarjenje v januarju.

No, govorimo ves čas o lisici.

Bi kdo kaj posebej povedal še o jazbecu? Jaz sem pri starih lovcih v zvezi z jamarjenjem slišal v glavnem štorije o jazbecih.

Jamarimo samo v času lisičje gonje, Januarja in mogoče še začetek februarja. Ostali del leta pa ne jamarimo. Jazbecev se pa kot sem že rekel izogibamo.


Jamarimo samo v času lisičje gonje, Januarja in mogoče še začetek februarja. Ostali del leta pa ne jamarimo. Jazbecev se pa kot sem že rekel izogibamo.

Ta časovni okvir je samo običaj, ali kako? Teoretično bi se lahko jamarilo ves čas sezone na lisico, kajne?
Kako pa psa prepričaš, da ne gre v luknjo med pogonom izven tega časa? Kaj se takrat zgodi z lisico. Ima kaj drugačen vzorec obnašanja kot ta ki si ga opisal?
Ferbec, a ne? :wink:

V tem času jamarimo, ker so takrat lisice bolj sigurno v luknjah zaradi gonje. V preostalem delu leta pa luknje uporabljajo redkeje, ponavadi v času slabega vremena, posebno , ko piha močan veter. Do ber članek o tem je bil v Lovcu kake dve leti nazaj. Kakor koli, pri nas jamarimo le v času gonje, teoretično pa bi res lahko v celotni lovni dobi za lisico.
Kako psu dopoveš, da ne gre v luknjo med pogonom? To je težko, na pogonu poskusiš voditi psa stran od lukenj. Če je pes usekan na lisice in jo v pogonu sledi do luknje, bo šel za njo. Če pes ne zavoha prisotnosti lisice v luknji, ne bo šel vanjo (tu se psi posamezni psi lahko razlikujejo med sabo), sploh, če je navajen goniti tudi drugo divjad. Nekateri psi pa izkoristijo prvo priložnost, da uidejo v luknjo. Tu je pa spet na odgovornosti vodnika, ali bo takega psa jemal na brakado na območje, kjer so luknje.
Kaj se zgodi z lisico, ki jo pes med pogonom sledi v luknjo? Če jo nažene iz luknje, je spet v pogonu. Sicer pes ponavadi po nekaj časa odneha oblajavati lisico, ki noče iz luknje, če ga vodnik ne čaka zunaj (na pogonu). Spet odvisno od posameznega psa.

Še moje štorije okoli jamarjenja.Kljub vsem razmišljanjem,bom sam če bo dovoljeno in po PS-ju in če bo pes pripravljen na to z njim jamaril.Sem videl,kako je pes obgrižen tudi bivša moja psica,v kontaktu z lisico in videl poškodbe psov v kontaktu z merjascom.Kontakti se dogajajo in se bojo dokler bo lov!
Res pa ni etično jamarit v času poleganja,sedaj je tudi časovno lisica v lovopustu,včasih pa se je dogajalo kajti lisica se je lovila čez celo leto.
Sem pa doživel, da je terjerka pustila mladičke na miru,jim ni storila nič,lisice pa ni bilo v rovu,pa ne misliti da ni poznala lisice,očitno ženski nagon,ker mi še sedaj ni čisto jasno,kako se je to moglo dogodit,dogajalo se je konec februarja.

Lep dokaz, da je lahko pes pametnejši od lovca ! :twisted: :D :twisted:

V času gonje lisice hodijo od enih lisičin do drugih in se iščejo med sabo. To počnejo v glavnem ponoči. Pogosto se zgodi, da so v luknji ponoči bile lisice, vendar so šle ven. Vonj ostane in pes bo šel pogledat v luknjo. Vendar bo kmalu ugotovil, da ni nikogar doma in se vrnil. V luknjo, kjer pa že nekaj časa ni " prometa" pa ne bo šel rad.

Zdaj pa nekaj konkretnega: je že imel kdo letos kaj uspeha pri jamarjenju? Jaz sem si že ogledal nekaj lisičin, so zelo obiskane, nisem se pa še mogel odločiti ali bi poskusil s psom ali ne ker nisem prepričan ali so lisice notri ali ne. Sem slišal da se v rov, ki je bil v času obiska psa na žalost prazen, lisica nekaj dni ne vrne zaradi vonja po psu. Koliko je resnice v tem in ali naj vseeno probam?

Jaz sem že jamaril letos, in lisice so v luknjah. Rezultat: dve sta jo bolj ali manj srečno odnesli, dve pa sta padli.
Izkušeni jamarji pravijo, da se ne splača iti v iste luknje tri tedne po zadnjem jamarjenju, ker ostane vonj po psu v luknji. Sem tudi sam to preveril, pa kar drži. Enkratsamkrat sem dobil lisjaka po 10 dneh v lunji, vse ostale pa so bile prazne tudi po dveh tednih. Priporočam 3 tedne pavze za iste luknje. Če vas več v LD jamari, se dogovorite, da ne boste vsi na prazno pse po luknjah sprehajali.

Danes sem preveril nekaj lisičin pa so bile prazne, je pa pes kmalu za tem ko je z nosom preveril vhode pognal lisico v bližnji goščavi in jo gonil pol ure. Torej bo treba počakati na ugodnejše razmere.

Smola! Mogoče si izbral samo napačen dan. Najbolj sigurno bodo v luknji, če je vreme vetrovno, kot je napovedano za jutri. Vsekakor priporočam na to temo branje zelo dobrega članka v Lovcu letnik 2003 št.11.
Pa dober pogled, jaz grem s kolegi na luknje v soboto.Bom poročal o uspehu.

Pred nekaj trenutki sem se vrnil s ponovnega jamarjenja. Danes zunaj zelo močno piha, zato sem odšel v gozd z zelo dobrimi občutki, ki pa so se kasneje pokazali za lažne. Zopet brez uspeha, o lisicah ne duha ne sluha! Počasi že izgubljam veselje. Sploh ne vem več kaj je prav in kaj narobe!

Še bolje je če piha severni,pa malo moraš tudi okoli luknje pogledat,ali je kaj živega ali so že na pogled luknje zapuščene.
Če piha severni je vsaj nekaj zanesljivo,če ni lisice te pa vsaj močno zebe!
:D lp

Zajec, tale zadnji stavek si pa čist v polno zadel! :)
No upam, da enkrat bodo pa tud lisice ta kratko potegnile, ne pa zmer jaz. :D


Iz izkušenj in v premislek!

Ne veš, da je kolega iz sosednje lovske družine včeraj ali predvčerajšnjim zastrelil lisjaka, ki se je po nekaj km zavlekel ravno v lisičino v vašem lovišču. Lisičina ni služila kot domovanje teritorialnim lisicam in ni bila "zlaufana". Ker je lisjak že 24 ali več ur v rovu, ni več daha, ki bi ga izdajal, da je šel v lisičino. Zato mora pes na povelje vsako lisičino nekompromisno preiskati, če je lisjak še živ ga izgnati, sicer pa izvleči.

lp

V Ur. listu štev. 14/2007 z dne 16.02.2007 je bil sprejet naslednji:

Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZiv-B)


Ta v naslednbjem členu določa:

7. člen

V 15. členu se v prvem odstavku četrta alinea spremeni tako, da se glasi:
»- streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave;«.
V sedmi alinei se vejica pred besedo »vabo« nadomesti z besedo »ali« in črta se besedilo », lovno preizkušnjo ali jamarjenje«.
Sedemnajsta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»- reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo gensko spremenjenih organizmov v zaprtem sistemu, če reja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;«.
Za sedemnajsto alineo se doda nova osemnajsta alinea, ki se glasi:
»- posegi na živalih, opravljeni v nasprotju s predpisi.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so dovoljena naslednja ravnanja:
a) odlov živali v skladu s predpisi o lovstvu in ribištvu;
b) odvzem živali iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, lovstvo in ribištvo;
c) streljanje gojene divjadi v oborah, kadar živali ni mogoče fiksirati z namenom zakola oziroma bi to dejanje ogrožalo varstvo in zaščito ljudi oziroma živali;
d) omama, anestezija ali usmrtitev nevarnih živali, če je to povezano z varstvom in zaščito ljudi ali živali.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.


Sedaj smo si na jasnem po vseh dilemah, trditvah, ugibanjih, domnevah, kaj pravni red EU dovoljuje in kaj ne. Namreč zakon je bil spremenjen, ker ga je bilo potrebno uskladiti z pravom EU.

Jamarjenje je dovoljeno, sicer to ni bilo vprašanje kljub prejšnjim določilom, lahko pa bomo uporabljali tudi živo žival za lovno preizkušnjo. Tako ne bomo v prekršku na PNZ idr. preizkušnjah, ko po določbah prejšnjega zakona ne bi smeli spuščati pred psom fazanov, rac in zajcev in ko smo lahko za preizkus ostrosti jamarjev lahko to preizkusili le v naravnem rovu.

Je pa druga stvar, ki me moti pri novih določilih zakona, da je moja jazbečarka nevarna pasma, ker je ugriznila pa ne samo to, tudi pokončala, kar nekaj živali, menim, da največ voluharjev. Zato bo morala v začetku marca, ko bo zakon veljaven, kar lepo na povodec in v nagobčnik, ko bo v javnosti. :x :x :x


lp

Se pravi, da bomo lahko tudi v Sloveniji lahko začeli izvajati preizkušnje in tekme na divje prašiče?!


Se pravi, da bomo lahko tudi v Sloveniji lahko začeli izvajati preizkušnje in tekme na divje prašiče?!

Ne vidim nobenega problema več. Le iz domače vzreje bo moral biti, ker je divjo žival prepovedano uloviti živo. :lol: :lol: :lol:

lp

Jaz menim da pri jamarjenju ni nič spornega v času gonje lisic je pa res da če je pes zares dober enkrat potegne slabši konec. Poznam nešteto primirov ko so lovci ostali bres psa ali pa so ga morali pokončati zaradi prevelikih ran. Zato mislim da lovec z srcem bo izgubo svojega štirinožnega prijatelja doživev samo enkrat, nato pa opustiv misev na jamarjenje. Saj je preveč boleča izgubo svojega zvestega pomočnika. S psom preživiš najlepše trenutke na lovu zvesto ti sledi, uboga usak tvoj ukaz potem pa nekega dne ostane v rovu in ti mu ne moreš pomagati on pa po večdnevnih mukah pogine, ali pa doživš da pride pes iz rova ves strgan in ga moraš pred rovom usmrtiti da se uboga živav ne muči. Vsak lovec z malo srca se ob tem zamisle ali je to res potrebno. Je pa res da nekaterim pes pomeni samo pripomoček pri lovu, ko ga enkrat ne potrebujejo več ga preprosto zavržejo.

Zares dober pes ni tisti, ki je brezglavo oster do vsega, kar dobi. Pa najsi je to jamar ali pa gonič. Jamar, ki se bo spuščal v pretep z jazbecem v rovu, ima res dobre šanse, da tam koča, prav tako pa tudi gonič, ki se ne vsaj malo boji merjasca.

[quote="Baco"]Takšen pa pride iz luknje terier če je notri tak jazbec ali pa manjši

http://www.moj-album.com/slike/6976837/UeYfk4i_8UHvOuk3.v.jpg

Lp

[ZR7]

v v v v v
[/quote]


Zahvaljujem se kolegu za to grozljivo fotografijo. Vodniku, ki ga pogled na to ne strezni, ni pomoči. In na žalost tudi njegovemu štirinožnemu spremljevalcu ne.

Sedaj pa lahko vneti zagovorniki jamarjenja nadaljujejo svojo razpravo. Sam k tej temi že dolgo nimam več kaj dodati.
Če bi bil pes tako poškodovan v pasji borbi, bi njegov lastnik pristal v zaporu. Tako pa ??!! Dvoličnost pa taka. Tako zakonodajalca kot vodnikov, ki "veselo" jamarijo.

In kaj je z lovsko pravičnostjo ?? Kaj naj bi že to bilo ?? Bolečin pa ne občuti le ubogi pes, temveč tudi lisica podobnega izgleda, ki ni pokončana. Oba trpita, le človek uživa. Pa naj le uživa!! Kot je že pred časom izjavil moj kolega, največja napaka narave je človek !!! Ta fotografija to ponovno potrjuje.
Pa brez zamere kolegi. In lep lovski pozdrav!

Po tej logiki bi bilo najbolje, da kar ukinemo lov s psi. Tudi mersikatera druga divjad lahko poškoduje lovskega psa. (grem stavit da več psov pokškodujejo merjasci kot jazbeci) In tudi druga divjad pri različnih vrstah lova s psi verjetno ne uživa... Vsak pes, (ne glede na pasmo) ki je toliko oster, da gre v kontakt z divjadjo, je na dobri poti, da jo bo skupil. Pa ni važno ali gre za jamarja, goniča, krvosledca... Na vodniku je, da pozna svojega psa in ga vzgaja in vodi tako, da do takih primerov ne prihaja.
Še vedno trdij, da je jamarjenje, na način, kot sem ga že opisal, enako prav toliko sporno kot druge oblike lova s psi.


Lov na prašiče s psi bi bilo torej še bolj nujno obsoditi in prepovedati.

:?: :?: :?: :?: To je talepši lov, kar ga poznam :wink: , ne vem zakaj ga obsojati...Vsak, vodnik lovskega psa ve kaj ga vse lahko čaka na lovu in če ima psa, ki služi lovu na divje prašiče...Torej, naslednje, če imaš "salonskega" psa, naj bo doma na kavču za lepše videti in da se kažeš okrog z njim, ča pa imaš lovskega delovnega psa, ki mu je edini "RAJ" lovišče in preganjanje divjadi, za krvosledce pa iskanje obstreljene in zastreljene divjadi, naj dela naj gara ....za mene osebno je večje mučenje živali, če ima kdo treniranega lovskega psa in ga ne uporablja v lovišču.In če bi bilo po moje, lovskih psov nebi prodajal in dajal ljudem, ki nimajo lovskega izpita in niso člani lovskih organizacij....Ker ti psi enostavno ne dosežejo svojega poslanstva kot LOVSKI psi...Reševalni pes-rešuje, za slepe-vodi slepe, lovski pes-LOVI...Zatorej če je pes namenjen jamarjenju naj jamari, samo naj potem vodnik ne "jadi" in "joče", če pride do primerov kot so na sliki zgoraj...To so pač posledice, ki jih prinaša takšen način lova...Pa da ne bote rekli, da govorim na pamet in brez iskušen, sam sem tudi vodnik lovskega psa in ga je prašič malo po glavi "pobožal" ampak, ko je prišel k sebi je prvo kar naredil šel na prašiče in z vzdignjeno glavo in glasnim lajažem nadeljeval njegovo delo in tisti, ki imate pse, veste da ko goni se vam SMEJE amapk po moje se psu še bolj...

kinološko lovski pozdrav

mojega psa v jamo ne spuscam ravno zaradi takih "slik". K sreci sem videl podobno raztrganega jazbeca in ne psa ampak nikoli ne ves kdaj se sreca obrne in jo pes fase.

Kar se pa merjasca tice... tastu je merjasec psa razrezal da ni bilo kaj sestavljat. Moj pes je ze letel "airmail" iz robide ker jo je k sreci svinja ven zabrisala. Dva lovca pri nas sta ravno tako ostala brez psa (zanimivo da vedno isti merjasec, ki pa je letos koncal v hladilnici)!

Mislim da psu taka sola ce se srecno iztece precej koristi. Moja veverica se ne spravlja v direktni stik z prasici ampak iz varne razdalje laja na njih. Upam samo, da je tista sola zalegla in da bo se naprej lajala bolj od dalec...

Tudi jaz ga ne spuščam v luknje, se mi pač smili, čeprav mi je oblika lova zelo všeč.V luknji je bil samo na PNZ-ju, saj smo morali PNZ opraviti v naravnih luknjah, ter enkrat na skupnem lovu, ko je šel za zastreljeni lisici v luknjo in jih malo skupil po glavi.Lisice ni spravil iz luknje, saj sta dva naša pametna lovca, ki sta strejala po lisici,ko jo je pes prignal(zadel jo je eden s trapu) namesto, da bi tiho čakala pri luknji, v njo kričala psu naj jo zgrabi.

Sem proti jamarjenju, čeprav imam terierje.
Nesmiselno se mi zdi psa, ki mi je lovski pomočnik in tovariš, izpostavljati poškodbam zaradi lisice, ki bi v prvem mraku itak prišla na plano, takrat pa je ni problem ustreliti. Poleg tega je lahko v luknji tudi jazbec, ki je pod zemljo resen nasprotnik in ostrega psa, če ne drugega, pošlje vsaj za 14 dni na bolniško.
Druga stvar je ta, da je pes pod zemljo odvisen sam od sebe in svoje sreče: lahko se zagozdi, pade v razpoko,ali pa se za jazbecem zakoplje. Izkopati pa se ga da le iz plitvega zemeljskega rova.

Nisem pa za prepoved jamarjenja. Čeprav namenoma ne jamarim, pa gre pes za divjadjo itak tudi v jamo. Jaz, kot vodnik pa bi moral potem vsakič h sodniku za prekrške...

Še ena stvar je, ki me odvrača od jamarjenja, pa je prejšnjič nisem omenil: garje namreč! Zadnjo zimo sem, ne da bi aktivno jamaril, svoja psa moral kar dvakrat zdraviti od garij. Zdravljenje pa traja vedno vsaj dva tedna in ta čas ju nisem vodil v lovišče, da ne bi še ona dva širila garij; kar pa zanju pomeni že mesec dni lova manj.
Na brakadi je pes ujel in zadavil obstreljeno lisico - videti je bila zdrava, potem pa mimogrede preveril še bližnje luknje. Čez dva dni je imel hrbet že ves oskubljen in v krastah.

Jaz psa vedno preventivno cepim proti garjam tako da nimam problemov :D :D

Lp


Jaz psa vedno preventivno cepim proti garejam tako da nimam problemov :D :D

Lp

:shock: To pa prvič slišim. Da se da cepiti proti garjam?
Lahko kaj natančneje poveš, ker si ne predstavljam kako to deluje.

Tudi zame je to novost. In opažam, da kolegi kar krepko podcenjujejo garje. Svetoval bi jim dober pogovor z izkušenim veterinarjem in odnos do te zajedavske bolezni bi se bistveno spremenil. Še posebej pozorni bi morali biti, da ta nadloga ne zadene mladega psička, ker lahko nepravilno ali nepravočasno zdravljenje pusti trajne posledice.
Prava sramota za vzreditelja in njegovega veterinarja pa je, če odda mladiče okužene z garjami. Na žalost to niti ni tako redek pojav. Sam sem imel to "srečo". Zdravljenje mladiča me je potem stalo dvakratnik cene, ki sem jo plačal za mladiča samega. Pravno sem sicer bil upravičen do povračila teh stroškov vendar, ker sem se zavedal dolgotrajnosti te izterjave ter poti, ki bi jih moral opraviti in dokumentov, ki bi jih moral zbrati, sem raje na vse skupaj kar pozabil. Ker je šlo za mladička, sem moral po kvalitetna zdravila celo v tujino. In to ni bilo pred davnimi leti v nekem drugem režimu, temveč pred štirimi leti.
Ne podcenjujte garij, kolegi. Niso tako nedolžne kot bi to nekateri radi predstavili.

Kako deluje?Preventivno cepljenje tako kot pri steklini.A še res niste slišali?Tako kot je v primeru stekline odporen po cepljenju je tu v primeru pršic ozirom garjavcev.Čisto preprosto.Cepim pa zato, ker seveda ne podcenjujem garij in imam psa v stanovanju.

V bistvu ni cepljenje samo proti garjam ampak proti vsem zunanjim zajedalcem tudi klopom in bolham.Je v obliki inekcijske razstopine, ki pa drži cca. šest mesecev.Zadnjič sem vas spraševal o sredstvih proti klopom,ki niso strupena, ker imam psa v stanovanju in poleg malega otroka.Tako mi je razložil moj veterinar, on menda že ve, vprašajte svoje veterinarje.

Kolikor sem izvedela obstaja nekaj podobnega: učinkovina je "ivermektin" (upam da sem prav napisala), kar se sicer res aplicira z inekcijo in učinkuje a ne kot cepivo (ne upliva na imunski sistem)- ampak kot kemikalija.
NE učinkuje proti klopom in bolham, učinkuje LE proti garjam in nekaterim notranjim zajedalcem.
Poleg tega kolikor mi je znano so nekate pasme in posamezni psi občutljivi na to učinkovino- je lahko za njih smrtna (npr colliji).

V kolikor je tvoj veterinar uporabil kakšno drugo sredstvo (vprašaj prosim) , sporoči, :arrow: ker bi bila informacija zelo zanimiva :!: .


Ponekod pri izgubljenih psih v pri jamarjenju pokličejo na pomoč komunalo oz. firmo za čiščenje odtokov, ki imajo kamero da lahko natančno preiščejo jame in lokalizirajo psa, je mnogo enostavneje in hitrejše

Jaz sem zadnjič gledal oddajo, kjer so prikazali kako so rešili jazbečarja, ki se je zataknil v jami. Če nebi imeli kamere bi bil pes po vsej verjetnosti izgubljen, ker je bila jama v skalovju, taklo da je ni bilo mogoče prekopati. Ko so ugotovili, da je pes živ in kje se nahaja so začeli širiti rov in po skoraj 24 urah je bil pes rešen. Capek, če si mislil mene, da se delam norca, potem se motiš, ker vem kako je izgubiti psa. Moj sicer ni končal v jami, ga pa je zastrupil eden izmed sosedov.

Tudi jaz sem jo gledal enkrat po RTL-u, ko je eni gospe na sprehodu jazbečarka ušla v luknjo in se zataknila, reševali pa so jo gasilci, naši poklicni tega nimajo sem se pozanimal.Razjezi me, da se nekaterim zdi to smešno, tri dni nisem spal odkopali smo pa vse kar je možno, da bi ga dobili, čeprav nisem bil prepričan in še vedno nisem ali je prišel ponoči iz luknje ali ne.Odkopali smo pa vse možno in na blef smo trofli kotel od jazbeca, skozi štiri luknje, ki smo jih videli, ko smo odprli vhodno smo tiščali štirimetrske šibe kam vodijo.Vse smo naredili zato nevem, če bi bil pes živ noter, bi ga mogli čut, ko bi cvilil oziroma lajal.Ševedno upam, da je zunaj.Za te luknje nisem vedel, vedel sem pa za lisičje v bližini, ki so bile prazne.Ko sva se s kolegom postavila na stojišča sem spustil psa in je nekaj zagnal, nato se mi je zdelo po pol ure, da laja njeke daleč na mestu, ko sem šel pogledat je bil le trideset metrov od mene v luknji.Ni pa bilo slišati pretepa oziroma agresivnega laježa, da je prišel do česa, naenkrat je postajalo temno in pes je nehal lajati zato sem mislil, da bo prišel za nama do avta, vendar ga ni bilo.

Sosedu je terierka med lovom ostala v skalnati luknji in je prišla sama domov po enem tednu (toliko je shujšala da se je lahko rešila iz rova).

Tud jaz sem danes zjutraj mal jamaril. Šel sem samo na eno lokacijo, kjer vem da lisice redno obiskujejo luknje. Capi se je strastno zagnal v prvo luknjo in kmalu sem zaslišal njegov lajež. Po cca 10 minutah pride na drugi luknji ven, preverit če sem že kaj streljal :) , ter se takoj vrne v luknjo. Ponovno je več minut lajal v njej in se pojavil na izhodu tretje luknje, se vrnil vanjo, ponovno lajal in se prikazal na četrtem izhodu. Tako je še nekajkrat prečesal vse luknje in njihove povezave, vendar kljub agresivnemu laježu lisice ni bilo na plano. Potem sem psa spravil v avto in šel za 45 minut sedet k luknjam če bi se mogoče lisica odločila zapustiti skrivališče, vendar je ni bilo. :cry: Čudno se mi zdi, da je ne bi bilo notri, ko pa je Capi tako močno in vneto lajal vsakič ko je šel v luknjo :roll:
Kaj menite prekaljeni jamarji?

Not je jazbec, lahko pa tudi star izkušen lisjak.

Ali pa je lisica malo pred tem rov zapustila in je zato tako vneto lajal, ker jo je še dobro vohal.

Danes je pr nas pihalo kot hudič, zato sem popokal psa in gas na jamarjenje. In kaj je bilo? Ista pesem kot zadnjič. V dveh luknjah je glasno lajal in sem bil 100 % da bo vsak čas lisica zunaj, vendar sem se zmotil. Pes se je večkrat vrnil iz luknje in nato nazaj vanjo, toda zmeraj brez uspeha in znakov kakšnega ravsanja z lisico ali jazbecem. Zgleda, da so lisičine zaenkrat po večini še prazne. Ste drugi kaj bolj uspešni?

moje mišljenje je da je bila povhna in sama sreča da imaš pametnega psa da se ne pretepa

ja jst nimam te srece da se mi moj trjer nebi pretepal no star je ze 8olet in me je tal ze preblizno pol miljona starih tolarjev za razne kirurske osluge.hocem vam povedat to da sva na istem z lisicam uglavne ce negre ven iz luknje jo pa enostavno zadavi pol nastanejo problemi ker se luknja zabije in nemore naprej torej resitev je kopanje .se mi je tud zgodil ko je zadavil lisico da ni mogel se obrnit v luknji mi ga pa nismo mogli zarad skalovja izkopat in sem ga ze odpisal iz zivecih pa vendar je po 4dneh ko je dobesedno ze zhiral in shujsal prisel iz luknje.je res da trenutno ne jamarim z njim ker ma use prklana usesa brez zob ze skor in 5x sivana spodnja koza na celust.pa da nebo pomote nisem dobeden mocitel zivali in ga v nic nisem silil pes je pac imel to v genih ce negre zlepa gre z grda.no najvecji uspeh sva imela k je ozimca 20kg zgrabo za vrat in sva ga dobila brez strela z nozem :D bi mogli vidat kak so gledali solovci.zame je trjer No1

[HRAST]

Sam se že z jamarjenjem kot obliko lova ukvarjam prek 30 let in v tem času sem spoznal in ugotovil stvari,ki jih ni v učbenikih.
Nasprotniki jamarjenja so največkrat lovci,ki ustreznega psa sploh nimajo ali pa je tisti,ki ga imajo neuporaben za to obliko lova!

Pes mora biti starejši,vsaj v tretjem letu in naučen,da jazbeca ne napada.

Pri lovu MORA sodelovati samo en pes.
Jamariti začnemo lahko že koncem oktobra,ko si lisice pripravljajo bivališča za zimo,in v tem času je tudi jamarjenje najbolj uspešno.

Sam sem v lovišču,kjer zaradi urejanja pogojev za malo divjad naredimo veliko,in na prvem mestu je zmanjševanje plenilskih vrst,ker na mali divjadi naredijo največ škode prav lisice in kune.Vsako leto uplenim od 20-30lisic.
V času zadnjih 6 let,ko aktivno streljamo lisice,se je stalež fazana in zajca
dvignil,za 10x.

Ne pogovarjajmo se o ukinjanju jamarjenja,ampak o pospeševanju tega lovsko pravičnega in zelo zanimivega in uspešnega načina lova
Če pa še koga kaj zanima naj vpraša,nekaj vem še več pa rad vprašam tudi sam.Samo ne latinščine PROSIM.

[detel]

Da dobiš terierja, ki ne napada jazbeca ali lisico, bi jih moral kar nekaj preizkusit (kupit), kar pa pri nas ni praksa, saj naši lovci kupijo psa in ga imajo do njegove smrti. Sem proti jamarjenju, ker se tam spodaj dogaja marsikaj v škodo in muke psov in divjadi.......

[Sraka]

Kolega Hrast zapiše:
"Ne pogovarjajmo se o ukinjanju jamarjenja,ampak o pospeševanju tega lovsko pravičnega in zelo zanimivega in uspešnega načina lova "
_________________

Zakaj pa razprava o ukinitvi jamarjenja ni zaželena ??
Da bi še pospeševali ta " lovsko pravičnen, zanimiv in uspešen" način lova ???
Sedaj imamo pravzaprav le še dve možnosti in sicer:
- da šef ZR7 dovoli odpreti razpravo o prepovedi tega načina lova v kateri nimajo pravice sodelovati zagovorniki, ker če se bodo nasprotniki tega načina lova oglasili tukaj, bodo doživeli pravi linč. Enkrat smo prav na to temo nekaj podobnega že doživeli.
- ali pa, da se nasprotnikom takšnega načina lova sploh prepove, da bi se sploh oglasili in povedali svoje stališče in ga tudi argumentirali

Sploh pa je kolega že uvodoma diskvalificiral vse, ki bi želeli zapisati karkoli takšnega kar se ne bi skladalo z njegovim mnenjem.

Če se komu zljubi, bo z lahkoto našel na tem forumu zelo široko razpravo o jamarjenju v kateri so sodelovali tako zagovorniki kot nasprotniki, Zakaj vso zgodbo še enkrat ponavljati in ponovno dvigniti temperaturo na lovskem forumu ?

[ZR7]

Jaz ne bi nič delil, temveč pustil v tej temi.
Bi pa seveda prosil "borbo" z argumenti. Sam sem sicer enostranski pri tej tematiki, ker se enostavno bojim za svojo psičko, če bi se kljub zaenkrat uspešni šoli spustila v jamo v spopad z jazbecem. In kot je nekdo rekel, najsi bo gospod jazbec ali gospodična lisička, enkrat mora ven iz luknje, tako da ni potrebe vdora v njun dom.
Če pa argumenti za to obstajajo in pretehtajo mojega zgoraj, bi jih pa z veseljem prebral.

[Jagermaister]

Sam se že z jamarjenjem kot obliko lova ukvarjam prek 30 let ...
... Vsako leto uplenim od 20-30lisic.

Tudi pri meni obleži vsako zimo toliko lisic, a brez jamarjenja. Kvečjemu eno ali dve dobim iz luknje in še to po sili razmer, ko čakam psa, da privleče ven lisico, ki mu je ušla v luknjo.

Nekdo je napisal, da nikoli ne pride do kontakta med lisico in psom, da lisica prej zbeži. Tak pes je ravno prav (ne)oster. Lisici teži iz razdalje, da si ona lahko zmišljuje, kaj bo storila. Objektivno ocenjen na preizkušnji ne bi dobil za ostrost več kot 3.
Pri mojem psu pride do kontakta vedno in do sedaj je (kolikor jaz vem) le trem lisicam uspelo pobegniti iz luknje. Borba pa traja od pol ure ali pa kar cel šiht.
Jazbeca nekoliko bolj spoštuje in po kakih 2 urah ga pusti na miru.
Kljub temu, da ne jamarim, si je v 5 letih nabral že 15 jamskih dni. S tem, da ponavadi niti nisem vedel v katerih luknjah je, da bi ga šel reševat. Najdlje je bil nekoč pod zemljo več kot 8 dni. Vrnil se je sam, ves shiran in blaten.

Pa ni to moj prvi terier. Sedaj imam že šestega. In sem kakšnega zaradi luknje že tudi izgubil. Pa v luknjah niso nevarni le zobje - ti še najmanj. In nobena lisica ne odtehta vsestransko uporabnega psa in njegovega zdravja, niti 30 ne. Pravim, da je največja hiba terierjev to, da rinejo v luknje. Pa vedno znova spet nabavim terierčka...

[kuglaabc]

Sem za to, da ukinemo terierje in jazbečarje ki "samovoljno uidejo"v luknje.
Enostavno jih popokamo pol bo pa mir.
Vam ne bo potrebno odpirati tetakih tem.

[mugo]

Terjerji in jazbečarji so JAMARJI, se pravi pasme so bile vzgojene z namenom, da gredo v luknjo. To imajo v krvi.

Pri mojem psu pride do kontakta vedno in do sedaj je (kolikor jaz vem) le trem lisicam uspelo pobegniti iz luknje.
Očitno imaš ekstra hitrega psa, ki vsako lisico ujame, še preden pri drugem izhodu zapusti rov. Sam sem že videl kar nekaj terierjev, pa so pred vsemi lisice pritekle iz luknje, a pri tebi, če sem prav razumel pa nimajo šans, jih pes prej ujame v luknji ali kaj?

Nekdo je napisal, da nikoli ne pride do kontakta med lisico in psom, da lisica prej zbeži. Tak pes je ravno prav (ne)oster. Lisici teži iz razdalje, da si ona lahko zmišljuje, kaj bo storila. Objektivno ocenjen na preizkušnji ne bi dobil za ostrost več kot 3.
Tak je pač idealen pes jamar, če ga hočeš dolgo imeti.

[Sraka]

Šef saj v resnici niti nisem resno mislil o delitvi razprave na tiste, ki jamarjenje podpirajo in tiste, ki mu nasprotujejo. Želel sem le povedati, da če se želimo izogniti konfliktu, potem je edina rešitev, da tako pač ravnamo. In imel sem prav. Prvi znaki že kažejo na to.

Kolega "kuglaabc" zapiše:
Sem za to, da ukinemo terierje in jazbečarje ki "samovoljno uidejo"v luknje.
Enostavno jih popokamo pol bo pa mir.
Vam ne bo potrebno odpirati takih tem.
_________
Eno je občasno "samovoljno uhajanje" v rov in nekaj povsem drugega je vzpodbujanje psa za lov rovu.
Je zate pes jamar " živ stroj za izganjanje lisic in jazbecev" ?? Za nekatere vsekakor je. Niso redki primeri, da si lovci nabavijo jamarja s katerim ne opravijo prav nobene preizkušnje in ga sploh ne vodijo kot lovskega pasa, temveč le tiho jamarijo dokler ga ne "povozi avto" !!!???

Vedno, ko se odpre ta tema, podzavestno pogledam na koledar, da se prepričam, če res živim v začetku tretjega tisočletja in ob tem še na karto sveta, če je to kje živim, res civilizirana Evropa.
Res je, da so bili jamarji vzgojeni za jamarjenje, res pa je tudi, da je jamarjenje skrajno neetičen in nehuman način lova, ki v sodobni lovski praksi ne bi že dolgo več smel imeti domovinske pravice. Pa zaradi tega ne jazbečarjev in ne terierjev ne bi bilo potrebno izločiti iz lovstva ali jih celo "ukiniti", ker imata obe pasmi toliko čudovitih lovskih in značajskih lastnosti, da sta enostavno nepogrešljivi.

Kolega Hrast pa še zapiše:
"V času zadnjih 6 let,ko aktivno streljamo lisice,se je stalež fazana in zajca
dvignil,za 10x."
______________
Zelo značilno za velik del naših lovcev, ko za nizek stalež male divjadi izključno krivijo lisice, kune,kanje ....... Je pa ta zgodba bolj zapletena in imajo živalske vrste, ki jih ljudje ( lovci ) označujemo kot roparice pri tem veliko manj zaslug kot jim jih po krivici pripisujemo.
Naša ( človekova ) napaka je, da iz naravnega prostora že desetletja dela tovarno za takšne in drugačne produkte. Tako kot so zajec, fazan, raca, prepelica, jerebica in še katera vrsta žrtve te tovarne, so njene žrtve tudi "roparice ??????" ( lisica, kanja, jazbec, skobec ...... ) in mnoge druge, za lovstvo sicer nepomembne, vrste živali, ki imajo ali so nekoč imele v tem prostoru svojo avtohtono pravico do življenja. Mnogih več ni in jih nikoli več ne bo.
Če pa se je stalež fazana in zajca res močno dvignil ( tisto za 10 x je verjetno malo pretirano ), pa ima za to srečno okoliščino streljanje lisic bolj malo zaslug, temveč so se v naravnem prostoru morale v tem času dogoditi neke druge ugodne in zelo pomembne spremembe.
Bolj kot lisica se mi zdi pomembna kuna, ki se je v zadnjih desetletjih zelo razširila in res povzroča ogromno škode. In to ne samo na lovni divjadi. Strinjam se, da bi jo kazalo držati bolj na kratko. Vendar to sedaj z jamarjenjem nima več neposredne zveze.

V svoji lovsko-kinološki praksi sem videl preveč grdega na področju jamarjenja, da bi lahko ta način lova kakor koli podpiral ali toleriral.
Pa lep pozdrav!

[ZR7]

Sem za to, da ukinemo terierje in jazbečarje ki "samovoljno uidejo"v luknje.
Enostavno jih popokamo pol bo pa mir.
Vam ne bo potrebno odpirati tetakih tem.

Kugla, saj debata vendar ne boli, ali pač?
Pa dandanašnji imamo menda tudi pravico do svojih mnenj in strahu za svoje lovske pomočnike?
In ne, četudi bi od danes naprej ne lovil več s svojo psičko, ne zasluži, da jo kar "popokam" kot praviš.
In tem nam ni težko odpirati, niti sodelovati v njih. Ker debate širijo obzorja in postavljajo v kraj razne diktate, ki smo jim priča v uradnem glasilu tudi na področju kinologije.

Argumenti pa so tisti, ki bodo pritegnili ljudi-lovce bolj na eno ali drugo stran. In s tem, da obstaja tudi druga stran ni nič narobe. Temu se tudi reče demokracija. In mora obstajati tudi kar se tiče jamarjenja in debat okoli tega.

[mugo]

Kolega Sraka, popolnoma se strinjam s tabo glede vpliva zveri na malo divjad, v primerjavi z drugimi od človeka povzročenimi faktorji. Vendar pa se nikakor ne strinjam s temle:


da je jamarjenje skrajno neetičen in nehuman način lova, ki v sodobni lovski praksi ne bi že dolgo več smel imeti domovinske pravice

Jamarjenje na lisice v času ko so mladiči odrasli, če vemo da ni v rovu jazbeca in da rov ni nevaren za psa, ni nič bolj neetično in nehumano kot druge oblike lova z lovskimi psi. Tu ni nobenega razkopavanja brlogov ali podzemnih bojev do smrti. Spuščanje psov v luknje spomladi, da podavijo mladiče, pa ni jamarjenje.
Jamarjenje na jazbece je tudi zame sporno, na lisice pa nikakor.

[Hunter]

O jamarjenu nisem vedel kaj dosti,slišal sem same slabe stvari,od mesarskega klanja psa na divjad in obratno.No pri nas niti ne ivajamo te oblike lova ker za lisice ni interesentov ne psov.
Lansko leto sem slučajno slišal prijatelja da gre na jamarjenje.NMekaj časa sva klepetala o tej stvari,malo sem polistal po literaturi in čez nekaj časa sem ga zaprosil če bi me vzel na lov.Pregledala sva kar nekaj lukenj,majhna psička tijerka je v luknje lezla z veseljem.Prišla sva do pogovora o krvoločnosti katero so mi nekateri opisovali.Razložil mi je da nikoli ne spušča psa v jazbine,lisičje lukne že pred jamarjenjem opazuje in pes ni preveč hud da bi se spopadel z jazbecem.
Prišla sva do luknje pes je nakazal da je nekaj v luknji,nekaj časa je globoko v luknji lajal potem pa se je pri vhodu prikazal Lisjak,katerega sva uspešno uplenila.

Sam pri tem lovu nisem doživljal nobene slabe stvari,vrjamem pa da do njih prihaja če ne spoštuješ nekih pravil.Jamarjenje je zame lepa oblika lova ki se dopolnjuje z druženjem in znanjem.Glede na to da se ta lov izvaja že zelo dovgo je nepravično razmišljati o ukinitvi saj gre za neko tradijicijo.Stvar je lahko upostiti,težko jo je pa pridobiti nazaj.Upostili smo lov na grivarja in šnefa,danes si ga želimo pa ga ne dobimo.

To je zgol z pogled na svar z mojega zornega kota.Lovskemu tovarišu mugotu pa hvala lepa za razširjanje ozorja

[detel]

Jamarjenje je lahko prijetno lovsko doživetje, ko pes spodi lisico na plan in jo uspešno upleniš. Vedno pa ni tako, zlasti ko pes ali psi napadajo in davijo lisico v luknji tudi po več ur ali ko izstopi pes ves poklan od jazbeca.

[Jagermaister]

Očitno imaš ekstra hitrega psa, ki vsako lisico ujame, še preden pri drugem izhodu zapusti rov. Sam sem že videl kar nekaj terierjev, pa so pred vsemi lisice pritekle iz luknje, a pri tebi, če sem prav razumel pa nimajo šans, jih pes prej ujame v luknji ali kaj?

Pes ni nič bolj hiter, pač pa zelo oster in se lisice ne boji, zato se takoj zapodi vanjo. In takemu si lisica ne upa pokazati hrbta. Za razliko od takega, za katerega praviš, da je idealen jamar. Tudi takega sem imel. Če je šel v luknjo je le redko dobil kakšno prasko, lisice pa so dokaj rade bežale pred njim.
A hotel sem povedati nekaj drugega: Če hoče terier dobiti vzrejno dovoljenje, mora biti za ostrost v rovu ocenjen z 4 (kar je tudi najvišja ocena), zato ocena 3 pomeni, da tega pač ne bo dobil.

Pa še odgovor za Kugloabc

Sem za to, da ukinemo terierje in jazbečarje ki "samovoljno uidejo"v luknje.
Enostavno jih popokamo pol bo pa mir.
Vam ne bo potrebno odpirati tetakih tem.
Najprej se sprašujem, če si že kdaj imel kakšnega psa, ga vzgajal, učil in skrbel zanj, ga negoval če je bil bolan... Očitno ne, ker bi sicer vedel, da je lovski pes pravi lovski tovariš, čeprav ni človek. In ravno zato, če ga strast zapelje, ga ne boš kar ustrelil. Če pa slučajno imaš psa, ga imaš za kanon futer, potrošni material, kot so naboji.
Če ti tema ni všeč, se je pač ogni. Predlagam ti fuzbal, ali pa vice.

[black]

Tudi sam imam lepe spomine na jamarjenje, saj smo pri hiši vedno imeli terierje in brake in sem pri 12 letih prvič vodil psičko terierko na tekmo.Uplenili smo nešteto lisic in ogromno divjih mačkov, kateri so se radi zadrževali v luknjah(takrat so imeli lovno dobo do 1991).Je pa res, da treba tudi jamarit znati.Zato sem proti temu, da se bi jamarjenje ukinilo ali prepovedalo, ker lisico nič manj ne bolijo zobje terierja, kot zajca zobje ptičarja.

[Sraka]

Kolega Hunter zapiše:
" .........---------razmišljati o ukinitvi saj gre za neko tradijicijo.Stvar je lahko opustiti,težko jo je pa pridobiti nazaj.Opustili smo lov na grivarja in šnefa,danes si ga želimo pa ga ne dobimo.
________________
Sam bi to povedal malo drugače in sicer: Opustili smo lov na grivarja in šnefa, danes pa smo veseli, če ju lahko le še vidimo.
In tako je že z kar nekaj nekoč lovnimi vrstami. S prepelico, jerebico, veverico, srako ....., v nekaterih loviščih s fazanom in zajcem ali vidro in pižmovko in še s katero vrsto. Vse to se je po "tradiciji" nekoč veselo streljalo in pokončevalo.
"Tradicija" je čudna in mnogokrat prav zlovešča beseda, ki jo prevečkrat uporabljamo za alibi slabih in nespametnih dejanj.

[HRAST]

Popolnoma se strinjam,da se vsak odloči o načinu lova,torej tudi o jamarjenju.Ne strinjam pa se,da bi kar nekaj prepovedali,neosnovano in nekako napamet.
Ker kakorkoli pogledamo lov,je za nekatere nesprejemljiv,klub temu da je prvobitna dejavnost človeka.In če priznamo nas na ozemlju SLO,ne ogroža nobena živalska vrsta,v taki meri,da bi jo morali streljati,bi se lahko reklo,da obesimo puške v omaro,z našimi psi,ki so del stoletne vzreje,pa recimo trenirajmo preskakovanje ovir.
Dokler pa se v naših bučah deli divjad na koristno in škodljivo,je temu tako,da pač škodljivo odstranimo na nek način.
Toda jamarjenje je zelo odgovorna oblika lova,kjer pes nič bolj ne trpi,kot pri lovu na prašiče,in tudi dvomim,da se jih toliko poškoduje.Pa je že kdo razen redkih posameznikov premišljal o prepovedi pogonov.Koliko ljudi pa razmišlja o prepovedi motornih vozil,pa vzamejo kar nekaj življenj-človeških.
Kar se pa staleža tiče,pa je za debato,naj omenim,da smo letos pri preštevanju zajca,kjer je sodeloval tudi predstavnik zavoda za gozdove na 100ha našteli okrog 100 zajcev,v l.2007,pa smo na 100ha uplenili 4lisice in 1,01kune.
To so dejstva,in ne pretiravanja.

[ZR7]

Popolnoma se strinjam,da se vsak odloči o načinu lova,torej tudi o jamarjenju.Ne strinjam pa se,da bi kar nekaj prepovedali,neosnovano in nekako napamet...

Ne bo držalo vode. Čas, način lova in vrsto plena nam odločajo drugi in ne mi sami! Mi lahko le poskušamo vplivati, da se ta določila postavljajo čim bolj v našem interesu. In v skladu z našimi usmeritvami, še posebej v skladu z dobrobitjo za živali in njihovo trajnostno rabo. Kakršnokoli nepotrebno mučenje živali, najsi gre za naše pse ali divjad pa je nesprejemljivo. Se pa še marsikje dogaja ravno zaradi tradicije, kot je lepo napisal Sraka.

Pri prašiču nihče na preizkusih ne zahteva, da ga pes zagrabi. Pri jamarskih preizkusih pravite, da mora pes to pokazati?

[Ganges]

Ob jamarjenju sem uplenil svojo prvo lisico, ki je bila iz luknje na drugi strani še preden je lovec dobro psa spustil v njo. Lisica je pogledala iz luknje in že sem sprožil da je padla tako, da je zaprla luknjo. Ko je lovec vprašal a jo imam sem pritrdil in on je prišel pogledat. Ko je izvlekel uplenjeno lisico pa je takoj za njo skočila ven še druga lisica, ki jo je uplenil on, saj jaz nisem bil pripravljen in sem bil presenečen. Tako, da do stika med psom in lisicama ni prišlo.

Sem pa bil zraven tudi, ko je prišlo do kontakta in je pes ko je prišel ven bil nekoliko krvav, ampak nič kaj posebnega in nevarnega.

Je nek poseben občutek in dokaj adrenalinski, ko pes odide v luknjo, ti pa pred njo cel napet čakaš kaj bo, kje bo,...

Nisem za ukinitev jamarjenja. Je res, da se dogajajo tudi nesreče in lovci izgubijo pse. Ampak kot je bilo omenjeno se to dogaja tudi pri drugih oblikah lova. Fajn pa ni v nobenem primeru.

lp

[capek]

ZR7 nič ne rabijo jamarji na preizkusu zagrabiti, vendar mora samo potisniti rešetko za katero je lisica in tako med psom in lisico neposreden kontakt sploh ni možen.Lepo je napisal hrast, koliko psov se pa izgubi na pogonih na prašiče in kakšni hodijo nazaj.To je isto kot pri jamarjenju, če je pes preoster se zapodi v prašiča in ga naje..., če je pes cvikator leta okrog njega in ga lepo oblaja, takšnemu psu se redkokdaj kaj zgodi isto je v luknji.

[mprimoz]

Tukaj se povsem strinjam s Capkom. Največ je odvisno od samega karakterja psa in njegove ostrine. Poleg tega tud nekaj od načina šolanja psa pri jamarjenju. Zato sem tudi jaz mnenja, da se ta vrsta lova ohranja.

[detel]

Opažam, da se še veliko jamari v manj razvitih družbah (državah). Posamezniki tam sproščajo svoja sadistična nagnjenja.

[dolgin]

Prvo kar bi ukinil so bolani predpisi in pravila,ki so se jih spomnili za moje pojme še bolj bolani k...... ki se majo za kinologe! Lahko gledam vse preizkuse psov in prenesem vse kritike čez tega al onega psa,ampak te PNZ-je za jamarje bi pa tako ukinil,da jih tudi v zgodovinskih knjigah nebi blo več! Bolniki - zaprete lisico v umeten rov,jo plašite in se nanjo derete,pol pa ji za vrat spustite pse,una pa tud uidt ne more! Bolano in to zares!
Vem da je okrog kinologije toliko kuhinje in sranja da verjetno na nobenem drugem področju lovstva,ampak vsaj take za moje pojme do fonde nehumane postopke pa bi tudi VI spoštovani kinološki bogovi morali ukiniti!
Šalabajzerji!
Jamarjenje je res oblika lova,je fajn za tistga k ga veseli,jaz ga nebi ukinil,bi pa vsekakor ukinil vse tele presvitle bogove ki zaradi svojih kopleksov,nadutosti in ne vem česa še delajo sranje!
Tko zdej pa le po men........:icon_twisted:

[dolgin]

Capek,a si bil kdaj na kakem PNZ-ju na Gorenjskem? Če bi bil,bi bil verjetno istega mnenja! In tukaj ne velja tista tvoja,da psu ni treba zgrabit! O je treba pa še kako!!! 3x sem bil zraven pa nikol več ne grem - in to pol gledajo še pripravniki (glih z njimi sem bil),pol naj si pa ustvarijo mnenje! Pa sej ni čudno da majo ljudje taka mnenja o lovcih.........

[capek]

Dolgin potem je bilo to že pred kar nekaj leti, včasih so jih res spuščali tako da je prišlo do fizičnega kontakta med psom in lisico, zdaj tega ni več.Nemore ga skupit ne pes in ne lisica ali boš rekel, da si to videl lani ali predlani?

[Sraka]

Ko se je ta razprava začela, sem bil prepričan, da v njej ne bom več sodeloval in sem tudi uvodoma opozoril v kaj vse se še lahko sprevrže. Ker pa sem ljubitelj jazbečarjev ( resastih ) in ker mi je lovska kinologija blizu odkar sem stopil v lovske vrste in ker sem redno obiskoval različne kinološke prireditev ( predvsem za jamarje ) sem v teh letih mnogo kaj videl in doživel.
Tako se spomnim s svojih začetkov, ko je bil na PNZ stik še dovoljen, kako so iz rovov vlačili z zobmi sprijete mlade pse in starega do konca razdraženega lisjaka in oba potem namakali v vodi ter s palicami razpirali čeljusti. Kri je tekla in deli kože so viseli z mladih in neizkušenih psičkov. ki so nekateri od bolečin in strahov spuščali v srce parajoče glasove. Res "lepa" izkušnja za komaj kaj več kot leto starega psička.
Ko pa sem ob tem videl še obnašanja njihovih vodnikov, sodnikov in še nekaterih naključnih gledalcev žejnih živalske borbe in krvi, sem se resno vprašal, kaj za hudiča iščem v tej čudni druščini.
Pa sem imel srečo in sem med redkimi sodniki in kar veliko vodniki jamarjev potem v življenju srečal še lepo število srčnih, kulturnih in predvsem razumnih ljudi. Takrat sem spoznal, da pa moje mesto vendarle je tukaj med njimi, še posebej, ko sem spoznal, da se njihov odnos do preizkušenj v rovu na PNZ in jamarjenja kot načina lova, kaj bistveno ne razlikuje od mojega.

Pozneje seveda kontakt ni bil več dovoljen, vse do pred kakimi štirimi leti, ko si je skupina sodniških modrecev ponovno omislila kontakt in so od vodnikov celo zahtevali, da morajo ta del PNZ opravljati v naravnih rovih. Za nekaj časa so celo umetne rove prepovedali. Neverjetno !!!! Sam sem takrat imel mlado psičko in sem se moral na preizkus ostrine v umetnem rovu iz Pomurja odpeljati tja nekam v hribe nad Vrhniko, ker v naravni rov z njo nisem želel. In še tista preizkušnja je bila pol legalna in so nam celo zabičali, da moramo o tem kje in kako smo to opravljali, molčati. Še enkrat neverjetno in skregano z vsakim zdravim razumom.

Ker je bil pritisk vodnikov zelo hud in kritike vedno glasnejše, je potem nekdo le zmogel dovolj zdrave pameti in tako je sedaj umetni rov ponovno dovoljen.

Vendar je to o čemer zgoraj pišem le del te žalostne jamarske zgodbe. Drugi pa je ta kaj se v resnici dogaja v loviščih. To pa je v nekaterih primerih prav grozljivo in skrajno nečloveško ter ne civilizacijsko. Opravičujem se vsem tistim redkim specialistom za jamarjenje, ki doktrino tega načina lova res odlično poznajo in ob tem premorejo visoko stopnjo srčne kulture ter lovske etičnosti. Na žalost so redki, so pa.
Veliko med njimi pa je pravih sadistov in zanje pes jamar pomeni le stroj za izganjanje lisice ali jazbeca. Ko je preveč poškodovan in je škoda denarja za dolgotrajno zdravljenje, pa nastopi vodnikova puška in psa je "povozil avto".
Da o prekopavanjih naravnih rovov ( celo s stroji ), da bi se rešil pes, o spuščanju v rove več psov, ki so se potem med sabo spopadli in še mnogih drugih nečednostih sploh ne pišem. Primerjati zunanji lov s podzemnim pa se le ne da. Tu je velika razlika in pomoč ter kontrola vodnika nad dogajanji je v večini primerov zelo prisotna. Pri dobrih vodnikih ter primerno šolanih psih seveda. Pri sadistih in zapuščenih psih pa skoraj razlike res ni.
In za konec še navedem primer, da so si nekateri lovci omislili pse jamarje s katerimi niso opravljali prav nobenih preizkušenj, ki jih v LD niso vodili kod lovske pse, s kateri mi so jamarili in če ga "povozil avto" potem ni bilo nadležnih vprašanj ali očitkov solovcev.
Če pa želi kdo od kolegov še kakšen opis izkušnje s področja jamarjenja polne krvi, bolečin ali smrti psa, pa mu lahko tudi še ustrežem in napišem.

Tudi sam nisem za popolno prepoved tega načina lova, vendar bi ga smeli opravljati le lovci, ki bi si s svojim psom pridobili posebno licenco za izvajanje jamarjenja. Pot do te licence pa bi morala biti trnova in kinološka stroka pozna kriterije po katerih bi se takšna licenca lahko nekomu podarila. Vrhunsko izšolan pes, v dobri psihični in fizični kondiciji ter vodnik z visokim pragom čustvene inteligence. Vse drugo je res prava šlamastika, kot je napisal kolega zgoraj.
Pa lep pozdrav!

[HRAST]

Vidim,da nekateri komentirajo,v stilu kot sem ga napovedal na začetku-
-ali ne poznajo jamarjenja kot oblike lova
-ali nimajo psa za to obliko lova,ker ga iz kakršnega koli razloga ne vodijo
-največkrat pa je oboje -nimajo psa,in ne znanja,imajo pa go...!
PNZ za jamarje se od l.1992 na območju Republike Slovenije dela brez kontakta in tako je tudi na Gorenjskem.
Če pa potem psa nekdo še dodatno vzpodbuja v ostrini,pa je običajno tak pes
lovsko neuporaben.
Vprašam pa se nekaj drugega,zakaj vodniki terijerjev in jazbečarjev ne šolajo svojih psov za preizkušnje,kakršne prireja vsako leto KLPJ.In kaj delajo za šolanje jamarjev in drugih lovskih psov področna kinološka društva,ki pobirajo visoko članarino,člani pa od tega nimajo nakvečkrat nič.Kolikor vem sta pri nas samo dve svetli izjemi.
Pravilnik o uporabi lovskih psov pa določa,kakšne preizkušnje mora imeti posamezna pasemska skupina.V nekaterih LD pa dovolijo loviti tudi z neusposobljenimi psi.
Potem pa pride do nesreče.Morda k temu pripomore tudi cenovna politika,saj so jamarji veliko podcenjeni,glede na to,kako zelo uporabni psi so!

[Sraka]

Hrast:
Vidim,da nekateri komentirajo,v stilu kot sem ga napovedal na začetku-
-ali ne poznajo jamarjenja kot oblike lova
-ali nimajo psa za to obliko lova,ker ga iz kakršnega koli razloga ne vodijo
-največkrat pa je oboje -nimajo psa,in ne znanja,imajo pa go...!
________________
Spoštovani kolega Hrast, nikjer v nobenem prispevku nisem zasledil, da bi tebi kot "profiju" v jamarjenju kdo delil nasvete kako se jamari. Vsi pišemo le o posledicah jamarjenja, ki smo jim bili priča, jih videli in sopodoživljali. Zaradi tega o jamarjenju ne rabimo vedeti popolnoma nič in tudi psa, ne jamarja ali kakšnega drugačnega, za to ni potrebno imeti.

Zapišeš: -ali ne poznajo jamarjenja kot oblike lova - seveda ga ne poznamo in zase lahko trdim, da ga tudi ne nameravam spoznavati. Poznam pa ogromno posledic tega načina lova in o tem pišem. Ti je mogoče kdo od zgoraj sodelujočih v tej razpravi kaj solil pamet kako se pravilno jamari ?? Ne, tega nisem zasledil. O posledicah pa je tekla beseda in seveda še dolgo bo. Pa ne le tukaj ne tem forumu, tudi še kje drugje, ko bo za to primeren čas.

- največkrat pa je oboje -nimajo psa,in ne znanja,imajo pa go...! vsi, ki se s tabo ne strinjamo imamo torej gofljo, da dokončam, kar si sam nisi upal zapisati. Dragi lovsko-kinološki kolega zmerjanje ti ne bo veliko pomagalo. Prej nasprotno, s takšnim načinom si boš ustvaril še več nasprotnikov. Ko zmanjka argumentov, pa tudi zaničevanje kolegov in zmerjanje z gofljači prav pride. Dragi kolega vse bolj se mi dozdeva, da spadaš v tisto vrsto vodnikov psov jamarjev o katerih v zgornjem prispevku na pišem ravno pohvalno. In moram ti zapisati, da sem bil vse do tega tvojega zapisa trdno prepričan, da se uvrščaš v tisto plemenito manjšino. Pa sem se kot je videti ponovno hudo prevaral.
Pa lep pozdrav!

[detel]

Še en primer izpred par let. Lovca sta skupaj spustila svoja terierja v luknjo nad jazbeca. Po par urah tuljenja in renčanja se je komaj izvlekel eden, po dveh dneh pa še ta drugi terierček. Psa sta se namreč med sabo obdelovala kar nekaj ur. Rekli boste, da sta lovca naredila napako. Ni res, njima je bilo prav malo mar za njuna psa...pomembna je akcija.

[dolgin]

Dolgin potem je bilo to že pred kar nekaj leti, včasih so jih res spuščali tako da je prišlo do fizičnega kontakta med psom in lisico, zdaj tega ni več.Nemore ga skupit ne pes in ne lisica ali boš rekel, da si to videl lani ali predlani?

Nazadnje pred tremi leti,pol pa tudi šel nisem več!!!
lp

[capek]

Skoraj nebi verjel.

[Sraka]

Skoraj nebi verjel.
_____________

Kar verjemi !
LP

[capek]

94. leta je bil sprejet pravilnik za ocenjevanje zunanjosti in dela psov jamarjov in v pravilniku je jasno napisano kako se izvaja umetni rov tako, da nevem, če to najbol drži.

Lp!

[Sraka]

94. leta je bil sprejet pravilnik za ocenjevanje zunanjosti in dela psov jamarjov in v pravilniku je jasno napisano kako se izvaja umetni rov tako, da nevem, če to najbol drži.

Lp!
Preberi si mojo izkušnjo opisano v zadnjem prispevku, ko sem moral 27.04.2005 iz Pomurja s psičko potovati nekam v hribe nad Vrhniko, da sem opravil pol legalen preizkus v umetnih rovih z vrtljivo rešetko. Takrat nobeno LKD ni smelo organizirati preizkusa v domačih rovih od Maribora do Lendave, ker naj bi bilo to "kakor" prepovedano in sodniki so zahtevali od vodnikov preizkus v naravnih rovih v lovišču vodnika.
Ostali del PNZ pa sem lahko pred tem opravil na Ptujskem polju.
O tem je tekla takrat zelo ostra razprava na forumu, pa se sedaj več ne spomnim ali je to bilo že na tem forumu ali ona onem LZS, ki so ga potem prepovedali in nikoli več obnovili.

Najbolj nesrečna vrsta lovskih psov so prav jamarji in med njimi še posebej jazbečarji, ker se tukaj vedno nekaj eksperimentira in se pravila prilagajajo raznim osebnim in še kakšnim interesom skupine gospodov, ki so si to področje prisvojili in je njihova beseda vedno prva in zadnja. Tukaj argument ne velja nič, velja le njihov kolektivno-čredni interes. Prav zaradi takšnih razmer na tem področju sem se pred časom iz slovenske lovske kinologije popolnoma umaknil in psičko uporabljam le ta svoje osebne lovske ter ljubiteljskle potrebe.

[capek]

Tudi sam sem moral pred leti s svojim psom v naravne luknje in, če se pravilno spomnim je bilo to zato, ker umetni rovi niso bili dovoljeni s strani društva proti mučenju živali ali je bila takrat o tem diskusija in potem so se zopet lahko začeli izvajati.Mislim, da nam je tako pojasnil sodnik, če se dobro spomnim.Če se motim me popravite.

Lp!

[Jagermaister]

Preizkus v umetnem rovu je bil nekaj časa prepovedan. V l. 2000 je moj pes moral preizkus opravljati v naravnem rovu. Naslednji, v l. 2004 pa že spet v umetnem.

[krt]

Preberi si mojo izkušnjo opisano v zadnjem prispevku, ko sem moral 27.04.2005 iz Pomurja s psičko potovati nekam v hribe nad Vrhniko, da sem opravil pol legalen preizkus v umetnih rovih z vrtljivo rešetko. Takrat nobeno LKD ni smelo organizirati preizkusa v domačih rovih od Maribora do Lendave, ker naj bi bilo to "kakor" prepovedano in sodniki so zahtevali od vodnikov preizkus v naravnih rovih v lovišču vodnika.
Ostali del PNZ pa sem lahko pred tem opravil na Ptujskem polju.
O tem je tekla takrat zelo ostra razprava na forumu, pa se sedaj več ne spomnim ali je to bilo že na tem forumu ali ona onem LZS, ki so ga potem prepovedali in nikoli več obnovili.

Najbolj nesrečna vrsta lovskih psov so prav jamarji in med njimi še posebej jazbečarji, ker se tukaj vedno nekaj eksperimentira in se pravila prilagajajo raznim osebnim in še kakšnim interesom skupine gospodov, ki so si to področje prisvojili in je njihova beseda vedno prva in zadnja. Tukaj argument ne velja nič, velja le njihov kolektivno-čredni interes. Prav zaradi takšnih razmer na tem področju sem se pred časom iz slovenske lovske kinologije popolnoma umaknil in psičko uporabljam le ta svoje osebne lovske ter ljubiteljskle potrebe.

Na račun kinoloških sodnikov je dostikrat slišati pripombe na njihovo sojenje.So pač v ozadju osebni interesi in denar.

[jazbec]

Sam imam resastega jazbečarja, že na telesni oceni so se dogajale čudne stvari, zato PNZ-ja nisva šla opravljat in ga najbrž nikoli ne bova.
Zakaj? Zaradi sodniško-vzrejnega lobija, parjenja psov ki niso primerni za razplod, in nasploh čudnih predpisov in navad pri PNZ-ju za jazbečarje. Sedaj me pa lahko spljuvate, ampak kar človeč vidi in občuti na svoji koži...

[detel]

A te kej preganjajo, ker loviš brez PNZ ?

[Sraka]

Sam imam resastega jazbečarja, že na telesni oceni so se dogajale čudne stvari, zato PNZ-ja nisva šla opravljat in ga najbrž nikoli ne bova.
Zakaj? Zaradi sodniško-vzrejnega lobija, parjenja psov ki niso primerni za razplod, in nasploh čudnih predpisov in navad pri PNZ-ju za jazbečarje. Sedaj me pa lahko spljuvate, ampak kar človeč vidi in občuti na svoji koži...
_____________
Tvoja neprijetna izkušnja ni tako osamljena kot misliš. Kar nekaj vodnikov, predvsem resastih jazbečarjev, sem srečal, ki so bili razočarani nad delom sodnikov vse od telesne ocene pa do PNZ.

Da je na tem področju nekaj narobe kažejo tudi nekateri drugi dogodki in pojavi v slovenski lovski kinologiji ter lobistično prisvajanje pooblastil ter pristojnosti podrednih organizacij tako v LZS kot tudi KZS.

Pravzaprav je celotna ta kinološka zgodba postavljena na glavo. Namesto, da bi forum sodnikov in vzrejevalcev bil v funkciji obstoječih in potencialno novih vodnikov, so ti že pred časom uspeli ustvariti situacijo v kateri so vodnike postavili v svojo funkcijo in jih tako v popolnosti podredili svojim interesom in egoističnim ciljem. Ob tem pa še vsa svoja medsebojna nesoglasja lomijo preko hrbtov vodnikov.

V posledici takšnih, že dolgo časa trajajočih, razmerah se seveda kot posledica v Lovskih družinah pojavlja odpor proti lovski kinologiji in lovsko kinološkim organizacijam. Ker imajo tudi v LKD vse niti v svojih rokah sodniki in vzrejevalci tako kot v lovskem delu organov KZS ter organih pristojnih za kinologijo v LZS in so na vseh nivojih vodniki izključeni, je pač situacija takšna kot je in kot traja že leta. Ena najbolj konzervativnih in elitistično organiziranih podrednih organizacij je prav struktura slovenske lovske kinologije.

Tukaj pa ima sedaj nova struktura vodstva LZS enkratno priložnost, da obstoječe stanje prelomi in kadrovsko zgodbo temeljito spremeni ter s tem ustvari pogoje, da se v procesih odločanja pojavijo vodniki, ki so v celotni zgodbi v resnici najbolj pomembni, čeprav se jih ves čas postavlja v ozadje in se jih obravnava kot neko nujno zlo, ker brez njih pač ne gre - nekomu je mladiče pač potrebo prodajati in potem nekomu soditi ter od nekoga pobirati članarine.
Slovenska lovska kinologija ima vsak dan več kinoloških strokovnjakov in vsak dan manj stroke.

[jazbec]

Do sedaj s psom nisem lovil, gre pa kdaj z mano na jago. Tudi če bi pripreljal na skupni lov in ne bi delel problemov, bi bilo najbrž vse OK.
Sam sem se še kot pripravnik in sedaj kot izprašan lovec nekajkrat udeležeil preizkušenj, predusem ptičarjev, terijerjev in jazbečarjev.Največkrat sem pomagal pri izvedbi( poznavanje lovišča...) in nimam dobrega mnenja o preizkušnjah. Predusem so slabo organizirane, predolgo trajajo ( od 8 zjutraj pa do 5 popoldan).Pes in vodnik sta utrujena, lačna, žejna, naveličana vsega zaradi neprestanega čakanja..tako da imam odpor do takšnih "prireditev".
Prav spomnim se primera, ko sva na umetni rov čakala 3 ure, potem dobiš tistih pet minut, pes je znerviran od čakanja, od drugih psov, seveda noče v rov, najprej hoče pregledat vse "podpise" ki so jih pustili prejčnji psi...z eno besedo katastrofa. In na koncu nisem hotel plačat rova. Kar tako, na roko. me ne vidijo več pa če je pes samo še na kavču:icon_lol:

[detel]

Sraka, dobro si povedal. Cajt bi bil, da se kaj obrne. Jeb.... stranka smo tudi vzreditelji. Prav z guštom ti povedo, da je tvoj kuža 1 cm previsok in ne bo nikoli plemenjak..... pa bog ne daj kaj odgovoriti. Res je, stroke je vse manj.

[Hubertus]

Sraka,

se mi zdi da sva o tem že govorila, a mogoče takih tem ni nikoli dovolj zato bodi še enkrat...

Moram te namreč malo popraviti in sicer v tem, da izpostavljaš vodnike kot žrtve in najbolj zapostavljen element v slovenski kinologiji. Vodniki so namreč končni potrošnik torej po vrsti zadnji element v zgodbici o kinologiji. Koliko so vodniki strokovni, izobraženi, pametni, izkušeni ...itd, zelo malo vpliva na splošni razvoj kinologije in pasem. To sicer ne pomeni, da si ne zaslužijo ustreznega spoštovanja in poštenega odnosa, nikakor pa jih ne moremo imenovati stroka.

Sodniki?....so sodniki stroka? Če vprašaš njih se bo odgovor glasil: "i te kako!". Narobe!!! Sodniki niso stroka ampak so lahko kvečjemu servis, ki služi delovanju stroke. Obvladati morajo ustrezno znanje, ki jim dviguje avtoriteto ter čut za poštenost in nepristranskost. Sodnik pride na prireditev na katero je vabljen, odsodi, poje malico ali kosilo, od tu naprej pa se njihova pooblastila končajo.

Kdo je torej stroka?
Nihče drug kot vzreditelji. In spet moram povdariti da vzreditelj ni vsak, ki je svojo psičko enkrat ali dvakrat sparil s nekim samcem, ki so mu ga vturili na vzrejnem pregledu ampak je vreditelj oseba, ki pozna linije znotraj pasme, načrtno pari svojo ali svoje psice ter sledi produktom svoje vzreje več rodov naprej in nazaj.
In tu se začne stroka!!! Stroko naj se prepozna po kvaliteti, strokovnjaka naj se prepozna po rezultatih! Kvaliteto ocenjuje sodnik, ki je, kot sem navedel servis tej dejavnosti, rezultate kupujejo vodniki, ki so uporabniki te višje ali nižje kvalitete. Vsak izbira po svoji presoji in ceni, ki jo je pripravljen plačati.

Tako je po vsem širnem svetu. Zakaj ni tako tudi pri nas?
Mogoče zato, ker v preteklosti ni hotel nihče poprijeti pa so zato sodniki izkoristili svojo priložnost in si izborili vlogo sivih eminenc?
Mogoče zato, ker razvoj kinologije zavirajo LKD-ji?
Mogoče zaradi pravilnika o uporabi psov v loviščih?
Mogoče zato ker smo Slovenci tako upogljiv narod, da moramo imeti nekoga, ki nas j....e?

Veliko izmed vas na vse pretege hvali organiziranost kinologije v Sloveniji, kot edino pravilno in ustrezno. Pa je res? Če bi bilo, kot trdijo nekateri, potem bi imeli pasme samo v Sloveniji, pa vemo da ni tako. Med tem, ko po svetu nastajajo nove, smo mi svoje celo izgubili, zapravili, zabarantali.... In to ne eno, kar štiri smo pognali v maloro!!!

[Sraka]

Pozdravljen Hubertus, po dolgem času !
Skoraj v celoti se s tabo strinjam le okrog "stroke" v kinologiji bi kazalo malo pokramljati. Še posebej, ker si sodnike in vodnike iz "stroke" popolnoma izločil, Tukaj pa s tabo ne delim mnenja.
Pa pojdiva po vrsti. Glede vzrediteljev se s tabo popolnoma strinjam in so stroka res lahko le tisti, ki izpolnjujejo kriterije, ki jih navajaš in nikakor ne vsi, ki jim je uspelo na svet spraviti eno ali dve legli.
Pri sodnikih je zgodba že bolj zapletena in tako nepomembni kot jih obravnavaš zopet niso. Vsaj ne bi smeli biti in veliko jih res ni. Sodniki bi vsekakor morali biti sestavni del kinološke stroke in mnogi tudi so. Res pa jih je kar preveč takšnih, ki s svojim delom in odnosom do vodnikov in psov ne izpričujejo prav nobene stroke, temveč le bahatost in nadutost ter vse prevečkrat prav primitivno agresivnost. Sodnik bi moral ob objektivnem ocenjevanju uspešnosti psa in vodnika biti sočasno tudi vodnikov strokovni svetovalec in kot tak odločilni medij med stroko in vodnikom. Torej pomemben del kinološke stroke.
Pa sva pri vodnikih. Tudi ti so neločljivi del kinološke stroke. Od vzreditelja dobijo malega psička in iz njega le s strokovnim znanjem lahko naredijo odličnega uporabnega psa. Vsak dober vodnik, ki je izšolal nekaj odličnih psičkov je s tem prispeval veliko v slovensko kinološko zakladnico. Brez dobrih , izkušenih in srčnih vodnikov slovenske kinološke stroke ne bi bilo.
Še iz tako dobrega ( kaj naj bi to sploh bilo ??, razen telesnih značilnosti ) legla je z lahko narediti slabega psa in seveda tudi obratno iz slabega ( tudi za to mi ni najbolj poznano kaj naj bi bilo ) legla, je dober vodnik največkrat naredil odličnega psa. Brez "stroke" pri vodnikih se torej dobrega psa ne da narediti. So torej nepogrešljiv del te slovenske kinološke stroke in jim je potrebno to vlogo tudi priznati ter jim omogočiti, da se enakopravno vključijo v vse procese odločanja in v vse organe tako na KZS kot tudi v LZS. Brez vodnikov slovenske lovske kinologije ni in v tej kinologiji tudi stroke ne.
Pa lep pozdrav!

[bedanc]

Lep pozdrav!

Mene pa zanima, če kdo že kaj jamari? Gonja pri lisicah se je pomoje že malo začela. Jaz sm prišel ravno iz jamarjenja in je bila kar akcija. Terierka je uspela izgnati dve lisice. Eno sm uspel uplenit, drugo sm pa zamočil. Pa ravno ta drugi je bil fest lisjak:icon_cry: Ampak se bomo že še srečal:icon_biggrin:
LP

[detel]

Bi rekel, da je na Primorskem ta način lova kar zamrl (steklina, garje). Bi pa znal to biti kar zanimiv lov.

[zajec]

Zdaj je pravi čas ,a kej jamarite?!

[Kolovski]

En uprašane: kje se da preizkusit psa v umetnem rovu (Gorenjska oz. Ljubljana s širšo okolico)?

[Jagermaister]

V nedeljo sem šel z mlajšim terierčkom malo ven. Skoraj celo zimo je bil bolan in sem komaj kaj jagal z njim. Shojeno je bilo od lisic in kun sem ga spustil in kmalu je spodaj pognal. Po uri ga še ni bilo nazaj, zato sem ga šel iskat. Pogledal sem pri luknjah in po sledeh videl da je šel vanje, prišel ven in se otresel, potem pa zopet nazaj. In ga še ni ven!
Iz jam ni bilo nobenega glasu, le na enem mestu se mi je zdelo, da slišim praskljanje. Tam sem kopal 2 dni, 2 m globoko sem prišel do rova, psa pa nisem dobil.

[Sraka]

Nisem ravno prepričan, da si zgodbo predstavil točno tako kot se je v resnici dogodila. Kakor koli, ravnal si neodgovorno in naredil dve hudi napaki. Prvo, nisi bil pozoren na psa in si mu s tem omogočil, da je zašel v luknje. In ob tem si vedel, da pes ni v najboljši zdravstveni kondiciji. Drugo, potem si razkopal lisičino, kar tudi ni ravno pohvalno dejanje. Lahko, da si prav s tem kopanjem zapečatil tudi njegovo usodo.

Ravnal si torej točno tako kot ne bi smel. Je imel pes ovratnico ? Manjka le še to in primer je za učenje mladih vodnikov kako nikakor ne smejo ravnati.
Upam, da se bo zgodba dobro končala in se bo psiček uspel izvleči.

Ima me, da bi sedaj ponovno zapisal nekaj o prepovedi jamarjenja, pa se bom vzdržal, ker bi prav v tem trenutku vsi radi spreminjali zakon in pri tem res ne želim na noben način sodelovati.

Kot ljubitelj jamarjev ti res želim, da se s psičkom ponovno snideta in se iz tega oba kaj naučita. On se zagotovo bo.

[mprimoz]

Sraka, daj mi prosim nasvet kako preprečiti psu jamarju, da med gonjo lisice zaide v luknjo.

[Sraka]

Da imaš psa, ki ni v dobri zdravstveni kondiciji v gozdu na povodcu. Tudi lovski psi ne morejo nenadzorovano tekati po lovišču in početi kar jim pač nalaga njihov nagon. Psa usmerja njegov naravni nagon, človeka pa njegova pamet.

In nič nisi pisal, da si bil s psom na lovu na lisico, temveč je bilo razumeti, da si bil le na obhodu lovišča. Ker je bilo "shojeno od lisic" si ga pač "malo spustil", si zapisal. In verjetno si mu pred tem zabičal: "da pa mi v kakšno luknjo ne greš, ti porednež eden ti !!!"

Naredil si napako in vsaj sam sebi to priznaj. Meni ne rabiš. Smili pa se mi kužek.

[Jagermaister]

Nisem ravno prepričan, da si zgodbo predstavil točno tako kot se je v resnici dogodila. Kakor koli, ravnal si neodgovorno in naredil dve hudi napaki. Prvo, nisi bil pozoren na psa in si mu s tem omogočil, da je zašel v luknje. In ob tem si vedel, da pes ni v najboljši zdravstveni kondiciji. Drugo, potem si razkopal lisičino, kar tudi ni ravno pohvalno dejanje. Lahko, da si prav s tem kopanjem zapečatil tudi njegovo usodo.

Ravnal si torej točno tako kot ne bi smel. Je imel pes ovratnico ? Manjka le še to in primer je za učenje mladih vodnikov kako nikakor ne smejo ravnati.
Upam, da se bo zgodba dobro končala in se bo psiček uspel izvleči.

Ima me, da bi sedaj ponovno zapisal nekaj o prepovedi jamarjenja, pa se bom vzdržal, ker bi prav v tem trenutku vsi radi spreminjali zakon in pri tem res ne želim na noben način sodelovati.

Kot ljubitelj jamarjev ti res želim, da se s psičkom ponovno snideta in se iz tega oba kaj naučita. On se zagotovo bo.

Edina napaka je bila, da sem ga spustil. Toda kaj potem rabim lovskega psa, če je vseskozi na povodcu? Sicer se izogibam lukenj, če se le da. Toda, ko pes samostojno išče, seveda lahko gre tudi v luknjo, saj jih je polno.
Napisal sem pa točno tako, kot je bilo. Pes je bil sedaj v dobri kondiciji, in ne misli, da sem zasul kak vhod v jame, saj nisem nek zelenec, za kakršnega me imaš. In kako sploh lahko napišeš, da sem ga spustil z ovratnico?

Da bi ga še dobil, skoraj ne verjamem več. Verjetno je bil v luknji jazbec, ki se je zakopal, pes pa je kopal za njim in si zaprl izhod, lahko pa ga je tudi zasulo, saj je material tam zelo krušljiv. Jame so tam tako obširne in globoke, da bi ga izkopal edino z bagrom. Skoraj ni možno, da bi imel še enkrat tako srečo, kot pred leti, ko se je Črt izkopal po 8 dneh.

[Jagermaister]

Da imaš psa, ki ni v dobri zdravstveni kondiciji v gozdu na povodcu. Tudi lovski psi ne morejo nenadzorovano tekati po lovišču in početi kar jim pač nalaga njihov nagon. Psa usmerja njegov naravni nagon, človeka pa njegova pamet.

In nič nisi pisal, da si bil s psom na lovu na lisico, temveč je bilo razumeti, da si bil le na obhodu lovišča. Ker je bilo "shojeno od lisic" si ga pač "malo spustil", si zapisal. In verjetno si mu pred tem zabičal: "da pa mi v kakšno luknjo ne greš, ti porednež eden ti !!!"

Naredil si napako in vsaj sam sebi to priznaj. Meni ne rabiš. Smili pa se mi kužek.

Nakladaš!

[Kolovski]

Ker tema že nekaj časa ni aktualna...ker se parjenje pri lisicah začenja, so pogosteje v luknjah... par vprašanj in nekaj današnjih dognanj.

Zjutraj je rahlo deževalo + bilo je dokaj vetrovno - si mislim, da danes bi morale biti lisice v luknjah.
Z lovskim Tovarišem Prskačem, Dolgijem, mentorjem ter mojo terierko Fino smo zjutraj poizkusili obiskanost nekaj lisičin. Pri večini lukenj je bil prisoten vonj lisic, vendar Fina po parih sistematičnih preiskavah luknenj ni nakazala pristnosti lisice...
Prejšnjikrat se je po raziskavi okolice lukenj direktno zapodila v luknjo in kajkmalu izgnala lisico...
Kakšne mate izkušnje, kdaj jamariti, da bo uspeh in še kakšen dober nasvet ne bi bil odveč...

Lep jamarski pozdrav, K.

PS.: vsem nezagovornikom jamarjenja naj v naprej povem, da me NE zanima to, da se vi s tem načinom ne strinjate, da naj raje čakam ponoči na stičinah itd., ter v primeru, če nimate kakšnega pametnega nasveta ali izkušnje, se prosim vzdržite komentarja!

[Sraka]

Hvala, da si nas opozoril, ker bi se lahko komu zaletelo. Upam, da bo tudi v kakšni drugi temi tako in se bomo v bodoče vedno pogovarjali le enako misleči med sabo. Vsaj do kakšnega prepira ne bo moglo priti in vse bo lepo in prav.

Od lovske etike in lovske pravičnosti pa smo se tako že zdavnaj poslovili in kdo bi se danes še s tem obremenjeval.

Pa lep pozdrav!

[dolgin]

Od lovske etike in lovske pravičnosti pa smo se tako že zdavnaj poslovili in kdo bi se danes še s tem obremenjeval.

Lovsko etiko in pravičnost se pozabi na slehernem pogonu,ampak za prasci je prima nažigat....:icon_twisted:

[ben1]

Kolovski nisem nezagovornik jamarjnenja ampak glede na to kolkrat je danes užgal čez Savo bi pa lahko imel eno za pokazat!? :icon_twisted: :icon_twisted::angel2:

[Jagermaister]

Zaradi (nenamernega) jamarjenja sem bil že ob 2 terierja, zato sem presedlal na drugo pasmo in si nabavil prepeličarko, misleč, da ta pa že ne bo mogla v luknje. Pa kaj še! Zadnjič je začela lajati pri neki luknji, potem pa kar noter. Komaj sem jo še ujel in za rep izvlekel ven.
No nekaj dni kasneje sem se za uro usedel tam k luknjam in poračunal s tisto lisičko.

[hunterxxxl]

Kolovski imaš ZS

[zoran26]

kdor jamari mora kar računati na to.da bo moral uporabljati kramp in lopato.Če je v jami lisica je eno,če je pa jazbec se zagotovo zaplete.Lanjsko leto je kolega izgubil psiško terierja,ki je bila preostra in jo je jazbec tako poškodoval,da so jo morali usmrtiti.

[mugo]

Kolovski, prejšen teden bi moral poskusit, ko je bilo mraz. Tudi ob močnem vetru so lisice praviloma v luknjah. Pa niso vse luknje primerne, niso v vsakih luknjah lisice med gonjo prisotne čez dan, ampak samo v nekaterih. V nekaj letih boš ugotovil, katere luknje so vedno aktualne in ketere ne. Pa če je bil pes v luknji potem pusti tisto luknjo vsaj 2-3 tedne, ker ne bo lisice not, ker ji smrdi po psu.

Pri nas je Bedanc decembra 4 dobil iz lukenj, v dveh poizkusih.

[sokolar]

Preden dam nekaj nasvetov o jamarjenju, ki sem jih nabral v treh letih ukvarjanja s to obliko lova bi rad povedal sledeče. Tudi sam sem imel zelo negativno mnenje o tej obliki lova. Kot veterinar sem namreč kar nekajkrat oskrboval pse NLT, ki so jih grdo raztrgali jazbeci. Potem pa mi je ob neki priliki moj dober prijatelj in kinolog svetovnega formata rekel naj vzamem za nekaj časa njegovo parsonko in poskusim jamariti. Čeprav o jamarjenju nisem imel pojma in sem se učil sam sem že prvo leto z njo uplenil preko 20 lisic. Ugotovil sem tudi, da so bile moje predstave o tej obliki lova precej zgrešene in da ne gre vsako jamarjenje metati v isti koš.

Jaz začnem jamariti, ko lisje pade z drevja, kar omogoča dobro preglednost terena. Če so lisičine v manjših gozdičkih sredi polja bomo lisice podnevi skoraj vedno našli v njih, ko pospravijo kulture na polju. Tukaj vreme ne igra posebne vloge. Če pa so lisičine v strnjenih gozdovih, kjer so lahko lisice zaradi miru aktivne tudi podnevi je stvar bistveno manj predvidljiva. Najbolje je takšne lokacije obiskati zlasti ob sveže zapadlem visokem snegu, dežju ali močnem vetru in seveda, ko je gonja na višku. Da lisičino zaseda goneča zvitorepka in njeni svatje lahko ugotovi tudi slepec, če mu le nos dobro deluje.

[andrej50]

Kolovski.Sam jamarim že več kot 40 let, imel sem že mnogo psov jamarjev in jih tudi že več izgubil pri jamarjenju. Se pa je jamarjenje precej spremenilo odkar nimajo kožuhi lisic in jazbecev več nobene materialne vrednosti.
V preteklosti sem psa pri lovu na jazbeca največkrat uporabil samo za ugotavljanje prisotnosti jazbeca v luknji, kasneje pa sem nastavil past, v katero se je jazbec ujel navadno že isto noč ,ker ga je pes preveč vznemiril in se je hotel preseliti v drugo jazbino. Na splošno pa je bilo moje jamarjenje na jazbeca neučinkovito, zlasti v luknjah v skalovju, kjer je vsako kopanje nemogoče. Največkrat je bil rezultat spuščanj psa na jazbeca močno poškodovan, ali celo mrtev pes in včasih, tudi zaradi reševanja psa uničena jazbina. Se pa mi je tudi že večkrat zgodilo, da se pes z jazbine ni nikoli vrnil. Zato psov na jazbeca že dolgo ne spuščam več, zlasti ne terierjev, ki so preostri, zato v spopadu z jazbecem skoraj vedno potegnejo krajši konec.
Povsem druga zgodba je pri lisici, kjer pa je jamarjenje lahko zelo učinkovito,če pravilno ravnaš. Sam se držim pravila, da pred novim letom nikoli ne jamarim, največkrat pa grem okoli jam v novozapadlem snegu, ko lahko zanesljivo ugotovim če je lisica v rovu. Če v luknjo ni svežega sleda psa nikoli ne spuščam v rov. Lisičini se približam neopaženo največ na kakih pet metrov, da ugotovim prisotnost lisice, potem se oddaljim na strelno razdaljo, postavim stolček in se pripravim na strel, šele nato spustim psa. Lisica zelo rada izskoči takoj, ko zazna psa v rovu, pod pogojem, da prej ni začutila prisotnost človeka pred luknjo. Lisica običajno izskoči bliskovito, zato moraš biti vseskozi pozoren, z odkočeno puško v roki, drugače jo lahko kaj hitro zamudiš, zlasti če je luknja v goščavi. Zelo pomembno je da nimaš preostrega psa, ki bi lisico v rovu zgrabil ali celo zadavil, biti pa mora vztrajen in ne sme zapuščati luknje dokler lisica ne izskoči. Preostri psi daveži, zlasti terierji, so za ta način lova skoraj neuporabni. Ko gre pes v rov, moraš biti pozoren na lajež psa, če ga slišiš. Dokler pes intenzivno laja, lisica verjetno ne bo izskočila, ko pa pes utihne je lisica že na poti iz rova, zato takoj puško k licu, da je ne zamudiš.
Če pes po dolgotrajnem lajanju pride iz rova, moraš bit zelo pozoren, saj lisica večkrat izskoči takoj za psom. Če lisico poberem, se luknji ne približujem, temveč se takoj oddaljim iz bližine luknje, potem pa lisičino pustim pri miru vsaj 14 dni.
Meni so za jamarjenje najbolj pri srcu resasti jazbečarji, kateri so po večini zalo vztrajni in glasni, ter v zadnjem času resasti foksterierji. Foksi se po mojih izkušnjah nikoli brezglavo ne spopadajo z lisico, temveč jo skušajo izgnati, ali pa ji priti za hrbet in jo zgrabiti za zadnji konec, kar ima za posledica pobeg lisice.
Prilagam fotografijo reševanja psičke nemške terierke Tare, ki smo jo s pomočjo jamarjev, po 14 dneh odkopali iz jazbine,ker jo je zakopal jazbec.

[Jagermaister]

Vprašanje za tiste, ki se ukvarjate z jamarjenjem: koliko lisic letno dobite na ta način?

[zajec]

Tudi jaz že 8 let jamarim in se s tistimne strinjam, da če je bil pes v lisičini nekaj časa ni več lisice notri.Lani sem jamaril na enih luknjah-dve luknji ,vsak drug dan sem izgnal lisico ven, no v 3 mi jo je uspelo uplenit.Pa to ni izjemen primer, po enem tednu po jamarjenju sem jih že veliko ven spravil.
lp

[mugo]

Verjetno je veliko odvisno od terena - pogojev za lisice, kdaj bodo lisice v luknjah. Pri nas imamo velike površine strnjenih gozdov in veliko lukenj. Lisice niso vedno v luknjah, tudi pozimi ne. Da ne marajo lukenj, kjer je bil pred kratkim pes, pa pri nas vedo povedati tudi lovci, ki se z jamarjenjem ukvarjajo že desetletja, pa tudi iz lastnih izkušenj to lahko zatrdim. Kot pravim, verjetno so razlike v obnašanju lisic odvisne od razmer, v katerih živijo.
Kar se pa poškodb psov tiče pa bi pritrdil predhodnikom. Jazbec je nevaren za psa, sploh za takega, ki gre v kontakt. Zato pri nas v luknjo, kjer je jazbec, psa ne spuščamo. Lisica pa ponavadi ni probčlematična, pobegne takoj ven ko je možno, čeprav so tudi izjeme! V enem primeru sva s kolegom spustila psa v luknjo in kar nekaj časa poslušala lajanje psa v rovu, ven pa ni nič priteklo. Po kakih 15 minutah je prišla ven terierka s krvavim nosom. Joj, jazbec je notri, sva bila zgrožena, hitro psa stran, da ga ne poškoduje. Pa nama ni uspelo, psička je smuknila nazaj v rov in spet sva kake pol ure poslušala zvoke boja v luknji. Bila sva vsa obupana, da se to ne bo dobro končalo za psičko, ker je notri jazbec. Klicala vsa psičko, vpila v rov, lajanje pa se je slišalo ves čas. Vsedla sva se na štor in prižgala cigaret, takrat pa je iz rova z vso hitrostjo švignil ogromen lisjak! Presenečena sva zgrešila z najinimi streli in lisjak je pobegnil v luknjo ki je bila le kakih 50m stran. Iz rova je pritekla tudi terierka in izginila v luknjo za lisjakom. Bila je to samo ena luknja, okorog se je videlo več kot 50m. Hitro sva se prestavila k tej luknji, ki je bila sredi močno strmega brega, jaz sem bil nad bregom, kolega spodaj. Čakala sva skoraj pol ure, iz luknje ni bilo niti glasu. Čudno sva se spogledovala, kaj je zdaj to. Naenkrat pa sem opazil lisjaka, ki je pritekle po gozdu nad bregom proti meni iz druge smeri in sem ga položil na dlako. Psičke pa nikjer, iz luknje niti glasu! Čez kakih 10 minut pa je pritekla od nekje - ne iz luknje tudi psička! Očitno je imela ta luknja nekje zelo daleč izhod! Ampak to je moralo biti kar kakih 100 m stran, saj sva teren bližje lahko videla. Lisjak je imel praske po nosu, se pravi je bil to tisti ki se je v luknji boril s terierko. Ta primer sem napisal ker je nenavaden, saj se lisice ponavadi ne spuščajo v kontakt s psom.

[jež]

...Lisjak je imel praske po nosu, se pravi je bil to tisti ki se je v luknji boril s terierko. Ta primer sem napisal ker je nenavaden, saj se lisice ponavadi ne spuščajo v kontakt s psom.

Psi se spuščajo v kontakt z lisico:icon_wink:.

[deteljica]

Največkrat je bil rezultat spuščanj psa na jazbeca močno poškodovan, ali celo mrtev pes in včasih, tudi zaradi reševanja psa uničena jazbina. Se pa mi je tudi že večkrat zgodilo, da se pes z jazbine ni nikoli vrnil. Zato psov na jazbeca že dolgo ne spuščam več, zlasti ne terierjev, ki so preostri, zato v spopadu z jazbecem skoraj vedno potegnejo krajši konec.
..................... Preostri psi daveži, zlasti terierji, so za ta način lova skoraj neuporabni.

Spet se javljam nelovec, ampak tale del sem pa preštudirala.:icon_wink:
Namreč niso kar vsi NLT ji neuporabni za tak način lova in niso kar vsi povprek brez mozga in samo "drži, grizi " pa nima veze kaj in zakaj.
Je pa res,da so se (oz se še) mnogi lovci počutili "manjvredno" če njihov terier ni bil "davi, grabi, ne misli" sistem, zato so raje modro molčali kadar se je hvalilo ostrost psov. Predvsem velja to za ljubitelje tekem v umetnih rovih, kjer je štel samo ugriz.
V realnosti je nekaj drugače. Tako npr Avstrijci pri PNZ za delo pod zemljo označjio enakovredno pse, ki izganjajo , kot tiste ki davijo (peiskus je običajno v lovišču ne umetni rov). Zelo impresivni in učinkoviti v katerikoli obliki dela v rovu dobijo oceno 4 ob oznaki divjadi na katero je preiskus potekal ( F- za lisico , D za jazbeca npr) . Nad oceno pa je oznaka tipa dela npr: S (sprengen= izganja). Jaz sicer nisem izbirala samca z nekim namenom, da bi moral bit določenega tipa za jamarjenje, je pa bil po drugih vidikih izbran samec, ki je imel naključno oznako S, kar npr mene ni motilo, oz mi je bilo celo všeč. Nekaterim bi se to zdelo pomanjkljivost, meni se ni ker slovi kot zelo učinkovit, tudi izvlači in če ne gre z oblajanjem pa se glede na okoliščine odloči tudi za spopad oz ščipanje- pač preceni, ne buta z glavo skozi zid. Takih psov jaz ne bi označila kar pavšalno "manj ostri" (če ostrino razumemo še kako drugače kot samo zagriz in visenje :icon_wink:). Isti pes ima npr pri preiskusi na prašiče oceno 4h (najvišja možna ocena ostrine na divje prašiče), pri čimer sem opazila, da imajo marsikateri psi, ki imajo oznako da lisico držijo nižjo oceno pri preiskusu ostrine na prašiče.
Vsak si torej tudi pri NLT lahko izbere tip, ki mu ustreza. Treba se je samo odločit ali se ne počutiš zakomplesanega ker tvoj pes ni glavni klavec ampak zasleduje pojem učinkovitost.

[andrej50]

Deteljica. Nikoli nisem trdil, da so vsi terierji neuporabni za tak način lova, temveč samo tisti ki so preostri in lisico v rovu zgrabijo, ter jo lahko celo zadavijo.
Takih psov ni iz luknje lahko tudi več ur, ti pa z pripravljeno puško zmrzuješ in zaman čakaš ,da bo lisica izskočila. Na izvlačenje mrtve lisice iz naravnega rova v naših razmerah, ker so luknje v skalovju in navadno zelo globoke, lahko v večini primerov kar pozabiš.
Jamarjenje v naravi je pač čisto nekaj drugega, kot preizkušnje in tekme v umetnem rovu. Ne gre tudi primerjati ostrost terierja na divje prašiče na planem in ostrost na lisico v rovu.

[sokolar]

Glede ponovne zasedbe lisičine po odstrelu lisice ali prisotnosti psa lahko rečem, da ni posebnih pravil. Na eni od lisičin sem lansko leto v času gonje istočasno uplenil lisjaka in lisico po enem tednu je bil v luknjah že nov par, ki je končal enako kot prvi. Čez en teden je bila pri isti luknji uplenjena enoletna lisica in čez kak teden še ena. Na drugi lokaciji npr. smo v času gonje ob enem obisku izgnali tri lisice pa nobene pobrali. Te luknje še po letu dni niso zasedene.

Torej togih pravil tukaj ni. Verjetno je ponovna zasedba odvisna od številčnosti populacije na eni strani ter razpoložljivih lisičin na drugi strani. Na vse skupaj pa vpliva še lokacija oz. atraktivnost določenih lukenj. Odrasle lisice so verjetno zlasti v času razmnoževanja precej teritorjalne in ne trpijo drugih lisic na svojem ožjem terenu. Na to misel me še zlasti navaja primer, ko smo na isti luknji zgrešili vse tri. Te so imele negativno izkušnjo in niso več hotele zasesti istih lukenj, ker pa so seveda ostale na istem terenu jih mogoče niso dovolile zasesti novim prišlekom ?

Jamarjenje je lov in ne kopanje s krampom in lopato! Zato mora človek vedeti kaj počne, da do tega nikoli ali čim manjkrat pride. Ostri psi, ki želijo zadaviti lisico so zato po mojem mnenju bistveno manj primerni kot tisti, ki delajo z glavo in jo poskušajo le izgnati. Če imaš takega psa, ki ne gre v brezkompromisen kontakt tudi ni nobenega strahu, če gre v luknjo kjer domuje jazbec.

[detel]

Kot sem že napisal, na našem koncu jamarjenje zamira. Pravzaprav izganjanje lisic iz lukenj se tudi ni izvajalo. Spomladi so lov. čuvaji s terierji pokončevali mlade lisičke, jeseni pa odkopavali jazbece in tako uničevali naravne jazbine. V glavnem so imeli pse daveže in so bili redno razmesarjeni od jazbečevih krempljev in zob. Spomnim se primera, ka sta se v luknji spopadla terieja. Po nekaj urah je izstopil eden, ta drugi pa šele čez 4 dni. Mi smo pa mislili, da držita jazbeca. Ja, taki cirkusi so se odvijali takrat :icon_confused:

[deteljica]

Ja ne vem- mene učijo, da se nikoli ne spusti dva psa v luknjo. Ker tudi , če se ne tepeta med sabo je velika možnost, da se vse skupaj zakomplicira zaradi pomanjkanja prostora. Slišat je logično, tako da tak opis jamarjenja kar kliče po nesrečah in posledično odporu. :icon_neutral:

[Jagermaister]

Za psa, ki lisico zadavi, pravite, da ne dela z glavo. To sploh ni nujno res. Lahko je prav inteligenten, vendar bolj oster in pogumen.

Še vedno pa ni nihče odgovoril na tole:

Vprašanje za tiste, ki se ukvarjate z jamarjenjem: koliko lisic letno dobite na ta način?

[sokolar]

Lisica se redko postavi po robu psu. Veliko raje zapusti lisičino, če jo le more oz. če je pes ne stisne v slepo ulico. Da sta lisica in pes v kontaktu slišimo po laježu psa na mestu, seveda, če so luknje plitke. Ko se lisica premakne pes običajno neha lajati.

Torej če je pes preoster in spravi lisico v slepo ulico in ne popusti oz. jo želi pokončati sam potem lahko takšna pat pozicija lahko traja ure in ure. Veliko boljši je pes, ki v tem primeru spremeni pozicijo v upanju, da bo prišel do lisice z drugega konca in tako da lisici nehote priložnost, da se umakne iz slepe ulice in se kasneje pred psom reši na plano.

Lisica nerada pride iz luknje tudi, če sluti da je zunaj človeka ali pa smo jo pri prvem izhodu celo ranili vendar se je uspela ponovno spraviti v luknjo. Takšna lisica bo prej dovolila, da jo zadavi pes kot da bi še enkrat tvegala pobeg iz luknje.

Pes, ki davi lisice bo enako poskušal z jazbecem, zato je običajno lovska kariera takih psov zelo kratka. Tudi z etičnega vidika je takšno početje zelo sporno.

Jaz in prijatelji, ki jih občasno vzamem s seboj na jamarjenje na sezono uplenimo 20 - 30 lisic.

[Kolovski]

No tkole se gremo:
- dež, kot iz škafa
- Fina pri luknjah takoj nakaže, da zna biti lisica "doma"
- po preiskavi okolice, sistematično začne preiskovati luknje (v dolžini cca. 40m)
- po pol ure z mentorjem že hočeva odnehati, ko pride Fina ven iz čisto druge luknje (nekje na sredi), kot je začela (po obnašanju zagreta in lajajoča, si rečem lisica je notri)
- po cca. dveh minutah pride lisica iz luknje, precej na koncu lukenj.
- rezultat viden na sliki.

To je druga lisica, ki jo je izgnala Fina iz luknje. Stara je cca. 4 leta, dobil sem jo pred letom dni, neuvedeno v jamarjenje in tako se počasi uvajava v jamarjenje. Danes je dokazala, da je že kar mojster pri izganjanju lisice - saj so bile danes to ene težjih lukenj v naši LD. Je pa pred mesecem dni imela slabo oz. dokaj srečno izkušnjo z jazbcom, pa upam, da se je kaj naučila iz te izkušnje...

[Jagermaister]

Jaz in prijatelji, ki jih občasno vzamem s seboj na jamarjenje na sezono uplenimo 20 - 30 lisic.

No končno en podatek! ?e ste trije je to nekako 7 do 10 lisic na lovca.

[sokolar]

Ja v povprečju je res takšen izračun:icon_lol:. Odkar sem našim pokazal kako stvar funkcionira komaj čakajo, da gredo zraven na luknje. Je pa treba opozorit tistega, ki je prvič zraven, da je resnično previden, da ne bi namesto lisice slučajno ustrelil psa.

Pri nas pol plana pri lisicah naredimo z jamarjrnjem. Poleg tega je obdobje v času razmnoževanja bistveno bolj učinkovito pri zmanjševanju lisičje populacije kot pa odstrel mladičev poleti in jeseni. Mi imamo nižinsko lovišče in se zelo trudimo za dvig populacije male divjadi. Moram reči, da se je številčnost zajca v našem lovišču bistveno popravila. Pred parimi leti, ko si se ponoči peljal z avtom je bilo lisic resnično vsepovsod polno, zajca si lahko videl samo, če si imel res srečo. Danes je situacija skoraj obrnjena.

[detel]

A dobi kakšen pes tudi garje. Pri nas se je to zgodilo .

[deteljica]

A dobi kakšen pes tudi garje. Pri nas se je to zgodilo .

Mu pač daš stroghold :icon_wink:
Najbolje, da ga nosi ves čas, če delaš na lisice :icon_study:

[sokolar]

Ja enostavno mu daš ampulo strongholda enkrat na mesec kot pravi deteljica. Moja terjerka je bila že kar nekajkrat v kontaktu oz. v luknji z garjavo lisico pa nobenega problema. Poleg tega jaz po jagi vedno odnesem psa direktno v banjo in ga okopam, ker živi z nami v hiši.

Verjetno so bile prav garje in steklina krivi, da je jamarjenje ponekod povsem zamrlo. Danes glede na epizootiološko situacijo in ob učinkovitih zaščitnih sredstvih in vakcinaciji kontakt med lisico in psom ni več problem. Tudi odnos do psov in posledično način jamarjenja se je danes močno spremenil, lovski psi so namreč postali družinski člani in ne več potrošni material kot nekoč. Moja terierka razen izjemoma manjših odrgnin po gobcu, ki se zazdravijo same še ni nikoli ni bila poškodovana.

[Jagermaister]

Moj terier je zelo oster (preveč). Ogrizen pa je skoraj vedno, ko pride v kontakt z lisico, saj se brezkompromisno zapodi vanjo. Če ga lisica uspe ujeti za gobec, se borba nekoliko zavleče, sicer pa jo je že večkrat pokončal v 10 sekundah.
Uporabim ga takrat, kadar šibre preslabo opravijo.

[detel]

Tudi selekcija terierjev je šla v drugo smer. "Stari" terier je bil borec, jamar, davež...... Redki med njimi so bili sledoglasni. Ko so lovci izvlekli in pokončali jazbeca so se ti psi spoprijeli med seboj, čeprav so bili vsi potrgani. Ne vem ali je bilo to čuvanje plena ali želja po borbi.Taka agresija je bila v njih. Večkrat so "poleteli" v kak potok, saj so jih tako najlaže dobili narazen.
No, današnji terier je bolj umirjen, psihično stabilen, primeren tudi za poljsko jago, skoraj vsi so sledoglasni, manj je davežev in tako je tudi prav...

[hunterxxxl]

........

[hunterxxxl]

........

[solzica]

dobro jo davi, ali...

[sokolar]

Ja ampak šele, ko je mrtva !

[Jagermaister]

Ko je bil star natanko 8 mesecev, je izpod korenin napol izruvanega drevesa izbezal približno enako težkega jazbeca in ga prej kot v minuti poslal v večna lovišča.
To mi ni bilo niti najmanj všeč, saj sem vedel, da bi jo naslednjič lahko grdo skupil.
8630

[deteljica]

No, današnji terier je bolj umirjen, psihično stabilen, primeren tudi za poljsko jago, skoraj vsi so sledoglasni, manj je davežev in tako je tudi prav...
Tako no- umirjeni ravno niso- vsaj moja dva ne (ampak točno taki psi so mi všeč, zato sem izbrala to pasmo :icon_wink:). Sta zeloo navita ( v smislu aktivnosti, intenzivnosti, vztrajnosti ) ampak ne brez mozga oz agresivna. Zagotovo pa sta glasnaaaa. Tamali ima komaj 3 mesece in je že nekajkrat poskšal "odlajat" po sledi :icon_confused: . Upam, da bodo lovski lastniki navdušeni... jaz sem malo manj :icon_lol:

[Veper]

Terjerji so dokaz,da je sveto pismo nastalo pred njimi.Če bi bilo obratno bi se hudič zagotovo imenoval Terijer.:icon_lol:
Ampak so pa face in pol.

[andrej50]

Hanterxxxl. Ali je ta tvoj terier, ki je na fotki rjav, ali je toliko blaten ?

[andrej50]

Danes ob 13h, sva z jazbečarko uplenila kapitalnega lisjaka. Vreme sončno, brez vetra, pa je bil lisjak vseeno v luknji. Lisjak je izskočil šele po 40 minutah od vstopa psičke v luknjo.

[sokolar]

Bravo andrej50 !

Mi bomo šli v akcijo v nedeljo, fantje že iščejo nove aktivne luknje.

[Kolovski]

Včeraj. Psica potegne v luknjo (jo je naredil potok), zalaja, se sliši bobnenje... Lajež, cviljenje. Panika. Misli na najhujše - jazbec! Jo začnemo klicati in gledati v luknjo skozi majhno odprtino v tleh. V tistem 1. lisica iz luknje in za hribček... stečem za njo - prepozno. V istem trenutku strel - "imam jo!", je Dolgin zavpil in res je obležala - 2. lisica. Smo mislili da je garjava, pa je bila le tako blatna. Ker jih je Fina spravila v kot je dobila par prask po gobčku vendar nič kritičnega.

Evo, še slika:

[ben1]

Lisica zgleda kot da ma maskirno barvo:icon_mrgreen:.

[sokolar]

Danes ob 10.00 sem šel pogledat malo okoli. Vreme je bilo sončno in termometer je kazal celih 10 C. Na luknjah v gozdiču sredi polj kjer sta v decembru padli dve lisici psica ni pokazala zanimanja. Na drugi lokaciji v strnjenem gozdnem kompleksu kjer je okoli 20 lukenj je psica pokazala zanimanje in pregledala nekaj aktivnih vhodov vendar sem po obnašanju ugotovil, da lisice ni notri. Na tej lokaciji sem decembra uplenil staro samico. Na tretji lokaciji, kjer sem letos uplenil tri lisice je psica preverila vhode in po obnašanju je bilo videti, da je zaznala prisotnost lisice. Jaz sem stal na večjem štoru cca 15 m od prvih vhodov, ki so razporejeni na približno 200 m2. Rahel veter sem imel bočbo z leve. Psica je nekajkrat prišla iz luknje in se vrnila vanjo skozi drugi vhod, laježa ni bilo slišati, zato sem vedel, da se lisica uspešno izmika po labirintu. Naenkrat se je prikazala, neslišno kot duh kakih 30 m od mene in ker me ni opazila je počasi nadaljevala pot gosto. Po strelu je obležala na mestu in čez kakih 10 sekund je za njo na plano prišla tudi psica. Lisica (samica) je bila lanska, pred približno 14 dnevi sem na istih luknjah uplenil staro samico.

Zanimivo je, da za razliko od lanskega leta na 3 aktivnih lokacijah letos še nisem zaznal lisičje gonje. Upam, da bo še kaj snega !

[zober]

Bo bo jutri zvečer!

[sokolar]

Včeraj sem čakal od 21.00 do 13.00 videl sem dve zvitorepki vendar žal obe izven primerne strelne razdalje za risanico. Na zajčji vek ni trznila nobena. Danes zjutraj je bilo toliko pobeljeno, da sem šel preverit okoli lukenj. Domovanje kjer sem v ponedeljek uplenil lisico ima po dveh dneh očitno že novo stanovalko. Prisotnost psa v luknji torej za nekatere lisice ne igra tako pomembne vloge. Akcija bo v nedeljo.

[zajec]

Danes sem jamaril na petih različnih koncih, pa ne duha ne sluha o lisici.Jih je v našem koncu letos zelo malo.Po vonju in obnašanju pa je v eni od lukenj bil jazbec, zato sem tam prenehal.

[mugo]

Pri nas je zdaj pravo za jamarjenje. Mrzel veter ki piha lisicam ne paše in so po luknjah. Bedanc je včeraj iz luknje dobil in uplenil eno in danes 2. Jutri mu grem pomagat :icon_biggrin:

[detel]

Sokolar, si pa vztrajen :icon_lol:.

[jagerboss]

Čakal od 21:00 do 13:00 nasledni dan!? Pa saj verjetno ni mogel domov, ker je zmrznil in šele naslednji dan ob 13:00 ko se je malo odtalil se je vrnil!:icon_lol:

[hunterxxxl]

Mislil je do ene zjutraj:icon_wink: Je vztrajen ja:icon_biggrin:

[zajec]

No danes, ker je pihal močan veter sem šel na ene luknje .Psica je šla takoj not po cca 10 minutah je lisica preskočila iz luknje v luknjo.Kljub psicini vztrajnosti jo ni prignala ven.Na koncu niti ni imela neke volje,tako da možno da sem jo kje spregledal in je šmrcnila iz luknje neopažena.
lp

[sokolar]

Ja mislil sem do 1.00, saj se razumemo!
Zajec to se rado zgodi sploh, če lisica ve kaj jo čaka zunaj. Ali si pazil na smer vetra in primerno razdaljo od lukenj ?
Če se je lisica uspela izmotati neopaženo potem je to dobro, če pa je ostala v luknji vidva pa sta odnehala ji bo to dobra šola za v bodoče.

[mugo]

Zadnje dni je jamarjenje zelo dobro. Včeraj sem šel z Bedancem in sva dve lisički dobila. Prva je bila zunaj po minuti, druga v drugih loknjah pa je skočila ven po kakih 20 minutah. V zadnjih 3 dneh je tako Bedančeva psička izbezljala 5 lisic, na sliki sta zraven še 2 s pogona, da lepše izgleda :icon_biggrin:

[bostjan]

Zadnje dni je jamarjenje zelo dobro. Včeraj sem šel z Bedancem in sva dve lisički dobila. Prva je bila zunaj po minuti, druga v drugih loknjah pa je skočila ven po kakih 20 minutah. V zadnjih 3 dneh je tako Bedančeva psička izbezljala 5 lisic, na sliki sta zraven še 2 s pogona, da lepše izgleda :icon_biggrin:

To pa tak zgleda kot da jih kje gojite!:icon_wink:

[sokolar]

Lepa bera Mugo!
Mi smo danes obiskali štiri lokacije. Vse so bile sicer videti aktivne vendar je bila lisica samo v eni. Psica jo je izbezala po kakih 10 minutah. Lisica je šla direktno na solovca zato nisem streljal, ker sem mislil, da jo bo pobral on. A na žalost je ravno takrat gledal v drugo smer in jo je opazil le za trenutek, ko je že odvila od njega in izginila v kritju.

Škoda zaradi psice, ker se je trudila, da jo izbeza na plano.

[zajec]

V soboto pa mi je iz lisičine prička prignala kuno belico, katera je končala na desni strani.
lp

[matej]

Prosil bi za nasvet. Sam imam resastega jezbečarja, star je 8 mesecev, trenutno rove le povoha, notri pa ne gre, sicer je že odličen in oster gonič. Kdaj in kako ga začeti uvajati v rov?

[POLH]

Lovski prijatelj ima dve približno enako stari jazbečarki s katerima je tudi že začel hoditi okrog lukenj. Začel je v času lisičje gonje in sicer na manj zahtevnih luknjah, kjer je sigurno da ni jazbeca. Najprej so bile malo zadržane, sedaj pa že kar pridno gredo v luknjo. Pravi, da jih ni dobro preveč siliti, saj jih, če je lisica v rovu tako potegne nagon.
Pri nas doma pa smo imeli včasih terijerje (NLT) s katerimi pa ni bilo večjih problemov pri jamarjenju. Bili so še preveč zagreti.

[Veper]

Matej začni na umetnem rovu in lepo po vrsti ker če se pes imenuje jamar to pomeni,da je samo primeren za jamarjenje in ne da že vse zna. Znanje mu moraš pa ti uliti v pasja ušesa in to je to.Lepo po vrsti in sicer VP1 in mogoče VP2 pa rov in izvlačenje lisice in tako dalje. Veliko uspeha ti želim

[Sraka]

Prosil bi za nasvet. Sam imam resastega jezbečarja, star je 8 mesecev, trenutno rove le povoha, notri pa ne gre, sicer je že odličen in oster gonič. Kdaj in kako ga začeti uvajati v rov?

Najbolje bi bilo nikoli !

[sokolar]

Pes mora najprej dozoreti tako fizično in kar je zelo pomembno tudi psihično. Torej na naravni rov raje ne prej kod pred letom in pol. Do takrat pa čim več na običajen lov, da dobi lovsko strast, izkušnje in samozavest.

[jež]

Prosil bi za nasvet. Sam imam resastega jezbečarja, star je 8 mesecev, trenutno rove le povoha, notri pa ne gre, sicer je že odličen in oster gonič. Kdaj in kako ga začeti uvajati v rov?

Uvajaj ga, ko si prepričan (najbolje, da ti to nakaže že iskušen pes), da je v rovu lisica. Če ne bo hotel v luknjo, naj lisico izžene že izkušen pes, on+ti pa opazujta s puško v roki. Ko bo videl lisico, najprej mrtvo kasneje bi bilo dobro, da vidi tudi kakšno ranjeno:icon_biggrin:, se bo opogumil in muzika se bo začela:icon_twisted:. V rovu bo pa začel delat, ko pride pravi čas. Eni pri petih mesecih, drugi pri desetih, eni pa nikoli:icon_neutral:. Samo ne se sekirat, naj ti bo vseeno če noče v rov, pa bo ravno takrat začel delat v rovu. Boš videl, samo sprosti se.
Pa D.P.

[sokolar]

Jutri imam namen s psom obiskati nekaj lisičin. Gonja je še v teku in poslabšanje vremena mi daje velike upe, da bodo lisice v toplem zavetju lisičin. Do sedaj se je zaradi lepega vremena lisičja ljubezen odvijala na planem in jamarjenje ni prišla do takšnega izraza. Večina lukenj je bila prazna pa tudi jazbeci so se po sledovih okoli lukenj sodeč že malo budili.:icon_lol:

[sokolar]

S prijateljem sva danes s psom preiskala 7 lisičin na najino veliko razočaranje vse prazno. Tudi čakanje in piskanje ne da rezultata. Letos je pri nas lisic zares zelo malo. Prejšna leta smo jih lovili cca 60 na leto kar je malo manj kot eno lisico na 50 ha.

[Breza]

Tudi pri nas smo včeraj izbezali na plano le enega nekoliko garjavega lisjaka. Vse ostale lisičine pa prazne. :icon_neutral:

[springer]

Žak na vaji.

[Kolovski]

Springer, je to tvoj nov lovski pomočnik?

Bo treba popoldne mau pogledat s Fino na luknje...

[Sršen]

Tudi pri nas smo včeraj izbezali na plano le enega nekoliko garjavega lisjaka. Vse ostale lisičine pa prazne. :icon_neutral:

Lisice in šakali ne gredo vkup.

[springer]

Springer, je to tvoj nov lovski pomočnik?

Bo treba popoldne mau pogledat s Fino na luknje...

Ni moj, od soseda.

[matej]

Mi zna kdo povedati kje je kakšen umeten rov za vajo jamarjenja? Sem iz dolenjske.

[black]

Kateri konec dolenjske?

[matej]

okoli Trebnjega

[black]

Najblizje ti je v Velikem Podlogu pri Krškem.

[jež]

Matej,
okoli Trebnjega imaš veliko "umetnih" rovov, samo enega preizkušenega psa (ki ve, kdaj je v rovu lisica - ne jazbec!) vzemi s sabo, pa treniraj:icon_wink:. Samo v tem času, boš moral počakati na res slabo vreme (veter in dež), da bo lisica v umetnem rovu. Če nisi za tak način učenja psa v umetnem rovu, ti bo najbolje, da kontaktiraš ahmmm..,. no katerega koli od nas, ki ti dajemo "pametne" nasvete (najbolje na ZS), in se organizira takšno vreme, da bo lisica v rovu v Velikem Podlogu...

Še dve lisički iz umetnega rova...:icon_lol:

[mprimoz]

Bravo jež!
Zame najlepše slike so prav takšne na katerih so poleg plena tisti, ki so za uspeh najbolj zaslužni, naši štirinožni pomočniki seveda.:icon_wink:

Tudi jaz sem upal, da bom to zimo lahko prilimal kakšno sliko z zvitorepko in balkanko, a izgleda, da mi bo zmanjkalo časa.:icon_cry:

[jež]

Bravo jež!
Zame najlepše slike so prav takšne na katerih so poleg plena tisti, ki so za uspeh najbolj zaslužni, naši štirinožni pomočniki seveda.:icon_wink:

Tudi jaz sem upal, da bom to zimo lahko prilimal kakšno sliko z zvitorepko in balkanko, a izgleda, da mi bo zmanjkalo časa.:icon_cry:

Slikco sem "prilimal" zgolj zaradi motivacije mlajših jagrov, da čim prej obiščejo kakšen "umetni rov", če jim je že do te vrste lova.
Na splošno velja, da za vsako uspešno žensko stoji uspešen moški, pri naših štirinožnih pomočnikih (od katerih se v življenju veliko naučimo), pa je v ozadju tudi kakšna siva eminenca:icon_biggrin:.
Hvala:icon_redface:.

[cviček]

Mi zna kdo povedati kje je kakšen umeten rov za vajo jamarjenja? Sem iz dolenjske.

LD Grosuplje

[JAKAJEŽ]

LD Škocjan tudi.

lp

[bosko]

zdravo!
A kaj jamarite?

[Prepeličar serec]

Umeten rov je v posavju. Kontakt je g. Branko Tucovič