PDA

View Full Version : Pravni vidik pasjega čuvanja plena po krvni sledi



ZR7
15. December 2007, 17:22
v v v v

Imam čisto teoretično vprašanje.
V enem članku je obrazlaga, zakaj je potrebno čuvanje psa pri najdenem plenu.
Tam piše,da so pač gozdovi polni raznih nepoštenjakov, ki bi z veseljem odnesli kos pečenke domov in pe snaj bi najdbo ubranil.
Zdaj me pa zanima zadeva pravno , analogno z odgovornostjo lastnika psa čuvaja hiše, ki ga ogrize pes ob vlomu.
Vemo,da je pri nas pravno kriv lastnik ,ki ni dovolj zavaroval nevarne živali, čeprav ima pet tabel -pozor hud pes in ogajo visoko dva metra.
tudi če pe sugrizne vlomilca v avto je kriv lastnik avta-kljub oznaki na vozilu,da voziš psa.
Obrazlaga ,da je pes ugriznil napadalca , ker te je branil sploh ne pali- kriv je izključno vodnik psa.

Vemo pa ,da na terenu ni niti oznake "pozor hud pes". Torej je vodnik kriv za morebitno poškodbo tatu,a ne? Ali je torej morebitna civilna tožba, ki jo ugriznjeni seveda dobi, nekaj tisoč evrov, vredna tveganja z kos divjadi,katere meso je ocenjeno na nekaj deset evrov?

Deteljica jaz sem Dika samo enkrat zares uporabil za čuvanje plena(pa nebi bilo treba najverjetneje),vse ostalo je pač zaradi zahtevanega pri izpitu. Pravno pa ti nebi znal odgovorit ker nisem pravnik. Vendar verjetno imaš prekleto prav ko dvomiš o koristnosti čuvanja pri naši zakonodaji in zakonski zaščiti kriminalcev,zmikavtov in podobnih političnih tičev. :oops: Zakoni so več ali manj napisani tako,da se jih da obračati po vsebini denarnic in to je pač narobe svet za moje pojme. :roll:

Z zakoni ni nič narobe, je pa narobe s pravilnikom, ki zahteva od lovskega psa pri najdeni ali drugi mrtvi divjadi ostrino ter brezpogojno čuvanje. In o kakšnih lopovih ali tatovih ter druge vrste nepridipravov tukaj sploh govorimo ?? Sam sem se dvanajst let aktivno ukvarjal z izkanjem zastreljene divjadi in imel sem precej ostro psičko. In v vseh teh letih nisem naletel ne na lopove, ne na tatove ali druge vrste barab, temveč pogosto na gobarje, sprehajalce, domačine, ki so pravljali razna dela v kozdu ali na poljih in na OTROKE !!! In vedno, ko sva s psičko izdelovala sled, sem moral med ostalim misliti tudi na to. Otroci, pa ženske in sploh ljudje, ki o lovu in lovskih psih ne vedo nič ali zelo malo in so ob vsem tem še hudo radovedni, ker sta pač mrtva divad in ob njej pes hudo zanimiva zadeva, ki si jo je vsekakor treba od blizu ogledati. Jim to lahko zamerimo ??
Sedanja psička je pravo nasprotje prejšnje. Ko ugotovi, da je divad mrtva in sam pridem do njiju ter jo pohvalim, ne kaže več pravega zanimanja za mrtvo truplo, čeprav je na živo izredno ostra in zagrizena. Mrtvo divjad lahko brez vsake skrbi potem ob njej in meni pobere vsakdo, ki se nahaja v naši bližini. Ne sme se pa komadu približati drug pes. Potem pa je že druga pesem in se v hipu prelevi v malega neustrašnega borca. In zaradi te njene lastnosti sem se odločil, da na preizkušno po krvni sledi z njo ne grem, čeprav sled odlično izdeluje in komad ostro prijema. Enostavno sem se naveličal teh štosov in se tega več ne grem. Dovolj mi je nekaterih sodnikov in njihovih nerazumljivih principov ter zahtev. Ne želim imeti popadljivega psa in ne nositi morebitnih posledic. Meni bo za moje potrebe delala in skupaj bova našla dovolj lovskih užitkov pa ob tem ne bova nikogar ogrožala, ker v gozdu in na poljih ali v lovišču, če hočete, je še najmanj lopovov in tatov. Je pa veliko prijaznih ljudi, ki so ti voljni tudi pomagati, če pomoč potrebuješ ali ustreči tudi kaki drugi želji lovca, če jo ta na kulturen način izrazi.
Želim pa le slišati ali prebrati vsaj en dober argument zakaj bi pes moral brezpogojno in z vso ostrino čuvati mrtvo divjad in pri tem ogrožati solovce ali druge slučajno prisotne ljudi ???


Z zakoni ni nič narobe, je pa narobe s pravilnikom, ki zahteva od lovskega psa pri najdeni ali drugi mrtvi divjadi ostrino ter brezpogojno čuvanje. ...In zaradi te njene lastnosti sem se odločil, da na preizkušno po krvni sledi z njo ne grem, čeprav sled odlično izdeluje in komad ostro prijema. Enostavno sem se naveličal teh štosov in se tega več ne grem. Dovolj mi je nekaterih sodnikov in njihovih nerazumljivih principov ter zahtev. ...

...Dihur s pravilnikom ni čisto nič narobe - v disciplini čuvanje se PREDVSEM ocenjuje KARAKTER psa in le zelo plahi in bojazljivi psi prejmejo v tej rubriki oceno O (nič), kar pa ni ovira, da pes preizkušnje nebi opravil...

:| Hmmmm...mislim, da ima deteljica tu prav in da sklicevanje na pravilnik UP ne bi prav nič pomagalo, če bi se "ogriženec" odločil iskati pravico in zadoščenje po pravni poti. :dkow:

Miš 93 popraviti te moram pri oceni,saj pravilnik KZS vzrejne komisije za barvarje izdan 2002 leta v 13. členu pravi:Pes je uspešno opravilUP ,če je v skupnem seštevku dosegel najmanj 60 točk ,ob tem pa (poleg ostalega) v disciplini ČUVANJE MRTVE DIVJADI prejel oceno najmanj 1.

Kot je meni znano se to ni spremenilo,če pa se je bi pa prosil da se me popravi. Vsekakor pa je tudi moje mnenje takšno,da čuvanje ni potrebno,saj so posledice čuvanja lahko resnično hude in nikakor niso ekvivalentne z vrednostjo najmočnejše trofeje na svetu. Posledice so lahko smrt psa ali pa zmikavta in to je nedopustno. Žal je moj Dik na tem področju neomajen in se bi pustil najverjetneje tudi pobiti,preden bi plen zapustil, čeprav takoj po konkretni moji komandi čuvanje opusti in je popolnoma miren.


[
...Dihur s pravilnikom ni čisto nič narobe - v disciplini čuvanje se PREDVSEM ocenjuje KARAKTER psa in le zelo plahi in bojazljivi psi prejmejo v tej rubriki oceno O (nič), kar pa ni ovira, da pes preizkušnje nebi opravil...


Em....nisem tako zelo ziher, da lahko pes opravi preizkušnjo, če dobi oceno 0. Fino bi bilo, če bi tole natančno povedal nekdo, ki res dobro pozna pravilnik za UP.

Kar pa se tiče karakterja, je pa tole o preverjanju plahosti in bojazljivosti en "bulšit" (se pardoniram izrazu). Ali pa tudi ne....kajti videla sem že kar nekaj psov, ki zaradi plahosti in bojazljivosti lajajo na ljudi in se vedejo agresivno. :shock: Kaj pa psi, ki nimajo prirojene ali priučene ali morda celo s slabimi izkušnjami pridobljene težnje po kazanju zob in lajanju na ljudi? So zato slabi krvosledci?

Ne rečem, da morda ni včasih koristno, da je pes ob kosu divjadi malo "glasen" (če pa pride do ugriza, je udarec po žepu lastnika psa lahko tudi zelo neprijeten). Veper pa mi bo gotovo pritrdil, da je mnogo psov, ki so na sledi in v odnosu do divjadi "iz pravega testa", celo mnogo boljši kot marsikateri "bevskač", vendar jih od uradno-priznanega dela po sledi zastreljene velike divjadi loči samo problem tako opevanega čuvanja mrtve divjadi.

Nekaj življenjskosti v pravilnikih gotovo ne bi škodovalo... :roll:

:oops: sorry - maš prav ampak v praksi je tako da samo zelo plahi in bojazljivi psi prejmejo oceno O in je osebno še nisem videl... svojih psov sploh ne učim čuvanja...

P.S. Ta disciplina je verjetno mišljena kot neka varovalka, da se lahko dejansko izloči pse ki zaradi karakternih lastnosti dejansko ne sodijo na naravno iskanje, zlorabe so možne vendar malo verjetne...

Priznam, da se je razvila zanimiva razprava, vendar precej površna. Še vedno govorimo o čuvanju divjadi pred "zmikavti" in drugimi lopovi, ki naj bi komaj čakali, da našemu psu in nam izmaknejo plen.
Potem smo zamešali dve pomembni zadevi kot sta plašnost psa ( v glavnem prirojena hiba, lahko pa tudi pridobljena ) in socializiranost psa. Nekateri bi bili kar takoj z levo roko pripravljeni označiti psa, ki ne čuva mrtve divjadi z napadanjem in grizenjem, za plašnega. Izkušen kinolog si kaj takega seveda ne mora privoščiti. Vsak od nas, ki smo vodniki in ki se imamo za kinologe ve ali bi vsaj moral vedeti, da njegov pes NE SME reagirati, če mu kdo od domačuh želi odvzeti skledo polno hrane, tudi takrat ne, ko je najbolj lačen. Pa je v praksi tudi tako ???? Odgovorimo si vsak zase in se pri tem vsaj zamislimo.
Vem, da bi preizkušnjo kljub temu, da ne čuva, opravil. Vendar si ne želim javne sramotitve s strani "modrega in zveličavnega" sodnika pred zborom ko bi javno hvalil to kar ni za hvaliti ter grajal to kar bi v resnici moral pohvaliti. Preveč dolgo sem že zraven in preveč vsega sem že videl, da bi bil pripravljen v tem na ta način še sodelovati. Videl sem odlične sodnike, ki niso poznali le pravilnika in točk, temveč so nekaj vedeli tudi o psihologiji psa in sicializaciji. In videl sem sodnike, zadirčne in grozno pametne ter vsevedne, ki so imeli nelovski, nekinološki in necivilizacijski odnos do vodnikov. Še posebej na mladih vodnikih so se radi izšživljali in vsem po vrsti solili pamet, vodnike in pse javno zasmehovali in jih pred vsemi podučevali "kje in kakšne" napake so delali ali še delajo pri vzgoji in učenju psa. Ker se sam pač ne pustim kar tako teptati, bi seveda v mojem primeru verjetno nujno prišlo do konflikta in zaradi tega se pač takšne preizkušnje ne nameravam s to psičko udeležiti. Zame bo prav tako dobro delala tudi brez pisnega potrdila in zbranih ali po krivici odvzetih točk. Vsem korektnim sodnikom, ki pa jih osebno poznam bolj malo, pa se za to oceno dela in ravnanj sodnikov opravičujem.

Ok pa dajmo še takole.Moje videnje krvosledništva je na kratko takole. Na vsak način je etika na prvem mestu in to seveda pomeni za vsako ceno poiskati obstreljeno divjad. Ker sami tega nismo sposobni,poprosimo za pomoč izšolanega psa. Torej njegova naloga je samo prebrati s svojim nosom tisto kar pač ni dano našim čutom. Ko to nalogo opravi se njegovo delo konča z nagrado za opravljeno in to je to. Nikakor pa ni za mešati krvosledce z čuvaji. Krvosledec mora biti prijazen pes pripravljen sodelovati z človekom (skoraj komur koli) biti vodljiv in vsekakor predan svojemu delu . Za čuvanje pa naj bi poskrbel lovec ki je odgovoren za obstrel in ne vodnik krvosledca. Nikakor mi ni do tega ,da bi svojega psa ali pa sebe izpostavljal(zaradi nepotrebnega čuvanja in posledično zaradi ugrizov itd) zaradi napake drugih in najine dobre volje.
Vendar zakoni so pač napisani tako,da jih dober odvetnik obrača po svoje in to ni prav. Za mene in moje krvosledce se naše delo konča ,ko izsledimo, mrtvo divjad oziroma ko jo na takšen ali drugačen način rešimo muk. Z komercialnimi učinki ,ki jih taka divjad prinese ,pa naj se ukvarjajo drugi. Kot sam razumem vodnike krvosledcev po večini delo opravljajo zaradi zelenega srca in ne iz koristoljubja. Vse skupaj je finančno gledano velika izguba,vendar etični učinki in notranje zadovoljstvo poplačajo vse in še več.



...potencialna neprijetnost :da mu je to tako všeč ,da bi zapustil divjad in podrl mimoidočega, tudi ,če ta ne bi niti pogledal divjačine in ga potem tudi čuval bolj zagnano kot kos mrtve divjadi. To so namreč psi , ki ljubijo borbo , te pa je pri živem osebku vsekakor več, kakor pri mrtvem :wink:

:lol: :lol: :lol: tole bi pa bila scena za videt!!!
____________
Takšne scene smo že videli. Žrtev sicer ni bil slučajno mimoidoči, temveč lovec uplenitelj, ki je spremljal vodnika in psa pri iskanju. V ostale razprave se ne nameravam vmešavati in ne pritrjevati ali oporekati nikomur. Ostajam pa pri tem. da je ocenjevanje ostrosti pri čuvanju in brezpogojno čuvanje anahronizem brez primere. Veper, ki ima veliko izkušenj je to v svojem prispevku lepo zapisal. Sam sem skoraj dvanajst let iskal in moja spoznanja in izkušnje so enake kot njegove. K njegovim razmišljanjem nimam kaj za dodati, lahko jih le sopodpišem.
In za konec le še to, da se sploh ne strinjam, da se na preizkušnji po KS pri ocenjevanju ostrine pri čuvanju ugotovi junaški ali plašen pes. Prosim vzdržite se takšnih neumnih trditev. Sam imam sedaj psičko, ki je na živo divjad izredno ostra, mrtve divjadi pa sploh ne čuva in ko je iskanja konec, zagrabi komad ter ga strese, ko ugotovi, da ta ne daje več znakov življenja je mrtvi osebek sploh več ne zanima. In zaradi takšnega njenega ravnanja bi padel na preizkušnji ?? Hvala ! Meni bo našla, ko in če bo potrebno, drugače pa me ta zgodba več ne zanima.
In seveda lep pozdrav!

geza12
13. January 2008, 01:29
Lep pozdrav.
Ko sem čital vaša mnenja glede čuvanja plena s strani psa, na podlagi česar naj bi sodniki ugotavljali "ostrost" psa, sem mnenja, da je večina lovskih psov dovolj ostrih, kar pa je potrebno na nek način ugotoviti. Sem mnenja, da psa na noben način ne smemo vpodbujati, da bo plen varoval pred človekom. Če je sodnik realen in hoče psa oceniti objektivno, bo ostrost psa lahko ocenil že ob reakciji, ko se bo plenu približeval in bo pes pričel vihati nosnice, ne rabi pa ga vznemirjati in dražiti, da pes že ponori. S tem pa smo že naredili vse, na podlagi tega je pes po moje že lahko ocenjen z najboljšo oceno.
Priznati pa moramo, da vodniki hočemo imeti najboljše ocene na preizkušnjah iz takšnih ali drugačnih razlogov. Tu so pridobljene točke in nagradni razredi ter vporedno s tem ,"najboljši" plemenjaki in plemenjakinje, kar pa je nato povezano z EURI. Zaradi tega včasih pozabimo na uporabnost psa v lovišču, lažjo in boljšo vodljivost in na tem področju hočemo vse točke. Zakaj pa ne, saj psa nekajkrat "dražimo" in ostrost je tu.
Sploh ne vem, zakaj naj krvosledec pazi na plen ter zaradi tega "napade" človeka ali pa tudi drugega psa. Takšen pes postaja vedno manj uporaben in nam povzroča nove in nove težave.

alojz1
17. August 2009, 22:54
Novi pravilnik, ki j v pripravi ureja tudi to področje o katerem je tako burna debata. Čuvanje plena ne bo več potrebno.

toncybrak
17. August 2009, 22:57
Novi pravilnik, ki j v pripravi ureja tudi to področje o katerem je tako burna debata. Čuvanje plena ne bo več potrebno.

ja bravo tako..........edino pravilno da so dali to stran

LP