Krmišče

[zajec]

Ker sem nekaj pregledoval zakonodajo,pa ne najdem podatka bom kar tu vprašal.
Koliko mora biti krmišče za divje prašiče odmaknjeno od njivskih površin?
lp

[Prepeličar serec]

Krmišče mora bit oddaljeno od gozdne zunanje meje vsaj 500m. Imamo preprečevalna in privabljalna krmišča.LOv je na preprečevalnih krmiščih prepovedan v obdobju preprečevalnega krmljenja.

[žandar]

Krmišče mora bit oddaljeno od gozdne zunanje meje vsaj 500m. Imamo preprečevalna in privabljalna krmišča.LOv je na preprečevalnih krmiščih prepovedan v obdobju preprečevalnega krmljenja.

Od kod imaš podatek o 500m?
Jaz sem našel le podatek, da v času preprečevalnega krmljenja, ne smemo odstreljevati parkljaste divjadi, v polmeru 200m od krmišča.

[Prepeličar serec]

Od kod imaš podatek o 500m?
Jaz sem našel le podatek, da v času preprečevalnega krmljenja, ne smemo odstreljevati parkljaste divjadi, v polmeru 200m od krmišča.

LETNI NAČRT ZA NAŠE OBMOČJE - pripravil ga je zavod za gozdove

Preprečevalno krmljenje divjega prašiča je dovoljeno zgolj v loviščih, kjer povprečni letni odvzem divjega
prašiča v zadnjih treh letih dosega 5 ali več živali. Preprečevalno krmljenje je v ustreznih razmerah strnjenih
gozdov in primerne oddaljenosti od kmetijskih površin, namenjeno odvračanju tropov divjih prašičev od
kmetijskih kultur, pri čemer se priporoča tudi krmljenje z beljakovinsko hrano na osnovi žit (soja, rastlinske
beljakovine,…). Priporočeno obdobje izvajanja preprečevalnega krmljenja je od začetka junija do konca
oktobra, izjemoma za konkretna lovišča v primeru večletnega pojavljanja škod tudi prej. Podroben časovni
termin izvajanja preprečevalnega krmljenja z letnim načrtom lovišča opredeli upravljavec lovišča. Upravljavec
lovišča sme praviloma imeti le eno preprečevalno krmišče na začetnih 1000 ha gozdne površine, pri določanju
primernosti lokacij se upošteva tudi strnjenost gozdnega kompleksa (gozdne krajine). Preprečevalno krmišče
mora biti oddaljeno praviloma vsaj 500 m od zunanje meje gozdnega kompleksa z negozdno krajino. Lov na
teh krmiščih je prepovedan

[Prepeličar serec]

Od kod imaš podatek o 500m?
Jaz sem našel le podatek, da v času preprečevalnega krmljenja, ne smemo odstreljevati parkljaste divjadi, v polmeru 200m od krmišča.

Kje si našel podatek katerega navajaš?

[mugo]

SEREc vsaj preberi do konca načrt (ali vsaj poglavje), če že nekaj ven prepisuješ. Za privabljalna krmišča velja v našem LUO:

Krmišč a privabljalnega krmljenja divjih praši č ev so lahko praviloma locirana po eno na vsakih 300 ha gozdne površine. Lociranje privabljalnih krmišč za divje praši č e je dovoljeno samo v strnjenih zaokroženih gozdnih komp leksih, ve č jih od 200 ha...
Privabljal no krmiš č e mora biti oddaljeno praviloma vsaj 200 m od zunanje meje gozdnega kompleksa z negozdno krajino. Potreb no je zagotoviti, da so mesta privabljalnega krmljenja divjega praši č a zadosti oddaljena od krmiš č , kjer se izvaja prepre č evalno krmljenje. Med seboj morajo biti oddaljena v saj 300. m â??
.
Pa zakon bi lahko poznal da se ne smešiš in sprašuješ nekaj, kar je vsem znano:


ZDLov

77. člen


Z globo od 420 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik:
...
21. ki odstreli parkljasto divjad v sezoni krmljenja v krogu s polmerom 200 m od krmišča, razen na privabljalnih krmiščih (20. točka prvega odstavka 44. člena);...

Zajec, za svoj LUO si preberi kako je to urejeno v letnem (ali dolgoročnem) načrtu za LUO.

[Prepeličar serec]

SEREc vsaj preberi do konca načrt (ali vsaj poglavje), če že nekaj ven prepisuješ. Za privabljalna krmišča velja v našem LUO:
.
Pa zakon bi lahko poznal da se ne smešiš in sprašuješ nekaj, kar je vsem znano:


Zajec, za svoj LUO si preberi kako je to urejeno v letnem (ali dolgoročnem) načrtu za LUO.

Ne velja samo za naše LUO, sem si prečital tudi še za nekaj drugih, lahko da imate pri vas drugače, če nimate komplesov večjih gozdnih površin!

[Sršen]

Jaz bi se pri tem vprašal, kaj zapoveduje zakonodaja in kaj si jagri sami zakomplicirajo preko svojih predstavnikov v OZUL-ih!
Ko bo to jasno, bo jasno kaj je obveza, kaj pa neumnost.:icon_twisted:

Še posebej, ker so vsa ta krmišča ena velika kozlarija!

[mugo]

Sršen, določila v posameznih načrtov za LUO so rezultat razmer in problematike, ki se v posameznih LUO pojavlja. Privabljalna krmišča niso kozlarija, marsikje se na njih opravi večina odstrela prašičev, ker je tudi najlažje in najbolj prav se da to na teh krmiščih narediti.
Je pa razlika med določili za privabljalna in preprečevalna krmišča.

[žandar]

Kje si našel podatek katerega navajaš?

ZDLov-1, čl.44, tč.20.

[žandar]

LETNI NAČRT ZA NAŠE OBMOČJE - pripravil ga je zavod za gozdove
. Preprečevalno krmišče
mora biti oddaljeno praviloma vsaj 500 m od zunanje meje gozdnega kompleksa z negozdno krajino. Lov nateh krmiščih je prepovedan

Čeprav je to navodilo priporočilo (zaradi besede praviloma) se seveda z njim kar strinjam.

[Sršen]

Sršen, določila v posameznih načrtov za LUO so rezultat razmer in problematike, ki se v posameznih LUO pojavlja. ...
Dokler se v njih pojavljajo določila, ki omogočajo inšpektorjem nepotrebno kaznovanje v to kar še dvomim. Je pa seveda to pravo mesto za dobro načrtovanje, a kot vedno morajo biti za to zraven pravi ljudje.


... Privabljalna krmišča niso kozlarija, marsikje se na njih opravi večina odstrela prašičev, ker je tudi najlažje in najbolj prav se da to na teh krmiščih narediti. ...
Seveda je tam lažje opraviti odstrel.
Počasi pa bomo krmišča začeli opuščati. Zlepa ali zgrda. Vedno bolj se izkazuje da so bolj škodljiva kot ne. Bo pa seveda odpor lovcev velik.

[mugo]

Malo lahko pojasniš tole:

Dokler se v njih pojavljajo določila, ki omogočajo inšpektorjem nepotrebno kaznovanje...





....Vedno bolj se izkazuje da so bolj škodljiva kot ne. .... Ne bom rekel da niso lahko dodaten prispevek k prekomerni ponudbi hrane v gozdu, sploh če je na tem področju anarhija. Ampak ob upoštevnaju določil, ki so v načrtu, to nebi smelo biti problem. Le izvajati je potrebno to tako, kar je zapisano.

[detel]

Sršen ,si proti pogonom, krmišča bi ukinil... Kako bi ti jagal prašiče ?

[Sršen]

Sršen ,si proti pogonom, krmišča bi ukinil... Kako bi ti jagal prašiče ?

Detel, delno ti je Mugo odgovoril z zadnjim stavkom.

O vplivih krmljenja in posledičnih načinih lova pa se ne želim odločati na pamet. Žal pa lovci nismo sposobni voditi resničnih evidenc in se držati dogovorjenih načinov sploh okoli krmljenja, zato dvomim, da bo ustrezni napotek prišel iz naših vrst. Ugibamo pa že desetletja in rezultati so vidni, kakršni že so.

[Leupold]

Jao Sršen! V kateri politični stranki pa si ti, da znaš tako dobro politično bluziti? Odgovori na preprosto vprašanje , ki ti ga je zastavil Detel. Preprosto, brez nekih ovinkarjenj...

[Sršen]

Jao Sršen! V kateri politični stranki pa si ti, da znaš tako dobro politično bluziti? Odgovori na preprosto vprašanje , ki ti ga je zastavil Detel. Preprosto, brez nekih ovinkarjenj...

No, če rabiš še bolj preprosto, pa naj bo:
Ne vem, kaj bo prava pot.
Dovolj preprosto?

Nisem tako pameten kot nekateri, ki imajo kar takoj odgovor na vse. Ko jih povprašam zakaj so tako prepričani v to, pa utihnejo ali naložijo klobase.
Vem pa, da krmljenje, kakor se marsikje izvaja ni v redu, kot ni v redu kupovanje prašičev iz obor in spuščanje v naravo, kot ni v redu, da je svinja ves čas sveta krava, da ni v redu da se na pogonih žge po vsem kar prileti mimo, da ni v redu, da povečana populacija prašičev ogroža druge vrste, pa še kaj.
Ko bi to klapalo kot bi moralo, bi tudi lažje našli odgovor kako in kaj s prašiči.
Tako pa je jasno le eno, da bo s to expanzijsko vrsto še veliko težav.

Narava niso domine!

[Sraka]

Z zanimanjem spremljam to temo. Prav imate vsi. Pač vsak po svoje, ker je težava drugje. Lovci že kar nekaj desetletij smatrajo lovišče kot "svojo farmo" na kateri mora biti vse pod nadzorom in kar se le da, je potrebno tudi ekonomsko vrednotiti in temu cilju potem prilagajati vse ukrepe in doktrine delovanja. Pa bi se tudi to še nekako dalo razumeti, če bi se pri tem "natančnem načrtovanju" ekonomskih učinkov pričakovanih iz "lovišča", primerno upoštevale tudi velike spremembe v loviščih na katere pa imajo lovci mali ali skoraj nikakršen vpliv.

Letošnja zima s tem hudo nesrečnim žledom seveda ni prva taka, ki je prizadela deželo. Mogoče je le malo hujša kot pretkle. Skoraj vsako leto imamo poplave, ki puščajo prav katastrofalne posledice na poplavljneih območjih. In vedno bolj pogosto naš naravni prostor pestijo tudi hude ter dolgotrajne suše. Da o obdobjih občasnih nenormalno milih zimah, ki jih potem nenadno prekinjajo zime z zelo nizkimi temperaturami ter ogromno snega, niti tokrat nič ne pišem. Potem k vsemu temu prištejmo še posledice kmetovanja in drugih velikih posegov v prostor in k vsemu temu kar sem zgoraj navedel, pa skoraj zagotovo še kaj, bi se moralo jasno odraziti tudi v lovskih načrtih "gospodarjenja?" z divjadjo. Če bi to na tak način obravnavali in v svojih planskih dokumentih tudi upoštevali, bi takoj odpadle razprave o smotrnosti krmljenja in kdaj je potrebno krmiti ter predvsem s čim in kdaj bi se moralo krmljenje posameznih živalskih vrst popolnoma prepovedati.

Podobno je na področju ponovne naselitve določenih živalskih vrst kot tudi na neprestanih prizadevanjih krepitve številčnosti posameznih živalskih vrst ( zajec, fazan, jerebica, prepelica in druge ). Verjetno si bomo enotni vsaj v tem da zajca, fazana, jerebice, prepelice, veverice in drugih vst ni razredčila aii skoraj popolnoma iztrebila lovska puška. Če ne puška, kaj torej? Ko si boste vprašanje začeli zastavljati tako, pa boste že veliko bliže odgovorom, ki se nam ( vam ) vsem neprestano zastavljajo in seveda tudi bliže pravim rešitvam ter ukrepom.

Dragi kolegi, da končam. Če že lovišče smatrate kot svojo "farmo", potem vsaj s to farmo ravnajte kot vsak dober farmar, ki prav dobro ve kako mora kdaj ravnati, da je v celoti ali v bistvenih delih ne uniči. Vaša farma je vsak dan manjša in vse živalske vrste v njej nimajo več pogojev za življenje. Nimate ravno velike izbire. Ali se boste odločili in se počasi odrekli določenim živalskim vrstam v korist tistih bolj prilagodljivih in trdoživih ali pa se boste morali odločiti za bolj odločen, dolgotrajen ter zelo nepredvidljiv boj za ohranitev naravnega prostora v katerem bo mogoče ohraniti vse avtohtone živalske vrste. Odgovor na vaše dileme vam ponuja prav divji prašič. Prisluhnite mu!

[mugo]

Glede na razvoj dogodkov zna afriška prašičja kuga rešiti vse naše težave s prašiči.

[žandar]

Ali se boste odločili in se počasi odrekli določenim živalskim vrstam v korist tistih bolj prilagodljivih in trdoživih ali pa se boste morali odločiti za bolj odločen, dolgotrajen ter zelo nepredvidljiv boj za ohranitev naravnega prostora v katerem bo mogoče ohraniti vse avtohtone živalske vrste. Odgovor na vaše dileme vam ponuja prav divji prašič. Prisluhnite mu!

Vsekakor je zgornja kruta Srakina ugotovitev na mestu, odločitev za tako pot pa pomeni, da moramo lovci poiskati zavezništva z ostalimi naravovarstvenimi organizacijami, za skupen nastop v bitki (malo patetično) za ohranitev naravnega prostora za ljudi in avtohtone živalske vrste.
Sedanji vzvišen odnos LZS do ostalih naravovarstvenih skupin žal kaže nasprotno.
Kar se pa tiče uspešnosti prašičev, kolikor spremljam reševanje problemov z njimi v drugih državah in kontinentih, za zdaj zmagujejo prašiči.:snorting:

[Leupold]

Super Sršen. Tole je bil pa dober odgovor in s teboj se v veliki večini strinjam!
Sraka je pisal o manjši številčnosti zajca, fazana,... V naši LD nimam prepelice, jerebice, imamo pa zajce, tudi fazane. KO sem začenjal lovsko pot smo v naši LD uplenili okoli 100 zajcev in okoli 40 fazanov na leto. Odstrel zajca se je v dveh letih zmanjšal za 80%! S fazanom pa je šlo tako dol, da smo ga pred 17 leti "zaščitili" in ga ne streljamo več, ker je stalež tako majhen, da je fazan v lovišču samo še za okras.
Glede na to, da z odstrelom nismo nikoli preveč posegli v stalež divjadi, saj smo plane zajcev in fazanov v "zlatih" letih lova na ti dve vrsti brez težav dosegali, je res vprašanje kaj je bil vzrok za tako nenaden in rapiden upad teh dveh vrst. Predvsem lahko (vsaj pri nas)ugotovimo, da se je sprememba načina kmetovanja in s tem sprememba življenjskega okolja za zajca in fazana drastično spremenili. Seveda posledično se je to izrazilo tudi na staležu.
Zajec se postopoma popravlja, čeprav smo še vedno krepko daleč od tistih številk izpred 20 let. Fazan pa bo izgleda ostal večno "zaščiten" saj se njihovo število ne more popraviti, kljub nekaterim ukrepom, ki smo jih lovci sprejeli (krmišče,remize,...).

Pri prašičih pa nekako gre takole... "Easy come, easy go". Dve leti boljša letina obroda želoda in žira ter kostanja, stalež se hitro poveča, drugo leto pa malo bolj sprostiš "roke" jagrom, popadajo svinje (tudi za 200% čez plan) in je zadeva skoraj rešena. Se strinjam, pretirana številčnost divjih prašičev ni v redu (posledice poznamo). A če so krmišča pravilno narejena, in locirana ter tudi pravilno (raznolika hrana) založena se da marsikatero škodo preprečiti. Seveda tu zraven sodijo tudi pravilni ukrepi pri zaščiti koruz in pšenice (elekt. pastirji). Vse se da, če se hoče, samo treba se je angažirat pa voljo imet...

[detel]

No, če rabiš še bolj preprosto, pa naj bo:
Ne vem, kaj bo prava pot.
Dovolj preprosto?

Nisem tako pameten kot nekateri, ki imajo kar takoj odgovor na vse. Ko jih povprašam zakaj so tako prepričani v to, pa utihnejo ali naložijo klobase.
Vem pa, da krmljenje, kakor se marsikje izvaja ni v redu, kot ni v redu kupovanje prašičev iz obor in spuščanje v naravo, kot ni v redu, da je svinja ves čas sveta krava, da ni v redu da se na pogonih žge po vsem kar prileti mimo, da ni v redu, da povečana populacija prašičev ogroža druge vrste, pa še kaj.
Ko bi to klapalo kot bi moralo, bi tudi lažje našli odgovor kako in kaj s prašiči.
Tako pa je jasno le eno, da bo s to expanzijsko vrsto še veliko težav.

Narava niso domine!

Se strinjam skoraj z vsem napisanim.

[alojz1]

Kaj je vzrok za hitro menjavo vaših stališč?
Lovci smo med mlinskimi kamni. Na eni strani foteljski strokovnjaki, dobro podkovani z teorijo in malo prakse. Na drugi strani vse bolj urbano okolje, ki ima lastnika in želi soupravljati. Potem še država, ki je prevečkrat gluha in se drži le zapisanih pravil. Pa za vsako napako izreka globe.
Ko bodo z divjadjo gospodarili lastniki zemljišč se bo takoj vedelo kaj je prioriteta. Po zakonu ali ne. Takrat bomo tudi mi ščitili velike zveri v drugih državah. Pri nas jih ne bo več.
Enostavno nimamo cilja. Vsak od naštetih ga pa išče drugje.
Ker vem, da boste oporekali samo en primer: isti, ki ščiti medveda in volka na njihovem področju pospešuje rejo drobnice. Potem pa beremo, da 5 lastnikov dobi 90% plačanih škod.
Lovci smo pa dežurni krivci za vse. Kakšna je naša prepoznavnost v javnosti sem sinoči videl po TV. Na pustnem karnevali se v lovski obleki z flašo v roki opoteka in valja po tleh pustna šema.

[cviček]

Detel, delno ti je Mugo odgovoril z zadnjim stavkom.

O vplivih krmljenja in posledičnih načinih lova pa se ne želim odločati na pamet. Žal pa lovci nismo sposobni voditi resničnih evidenc in se držati dogovorjenih načinov sploh okoli krmljenja, zato dvomim, da bo ustrezni napotek prišel iz naših vrst. Ugibamo pa že desetletja in rezultati so vidni, kakršni že so.

Ja o temle se da debatirat

Preden me pribijete na kol , naj kar takoj povem da nimam nič proti krmljenju prašičev oz. proti krmiščem. imam pa ogromno pomislekov, ki so utemeljeni z argumenti

- privabljalna krmišča - velika večina lovcev si omenjena krmišča predstavlja ( in tako tudi dela ),da se krmi zato, da privabi pujse iz sosednje LD ali sosednjega krmišča ( tam krmi lovec s katerim je skregan ) Torej v eni roki vedro , v drugi puška - po možnosti z nočno optiko

-pet LD , ki gospodari na cca 25.000 ha lovne površine letno odstreli 300 kom divjih prašičev in glede na odstrel pokrmi uradno 30 ton , neuradno pa 100 ton koruze.Pračiči se množijo kot hrčki, škode presegajo letni prihodek od vse divjadi- LD pa še vedno ščiti oz prepoveduje lov na svinje 2+ Ali take družine res dobro gospodarijo z divjadjo in okoljem? Samo , da se spomnimo - za 100 ton koruze potrebujemo 10 ha njivskih površin ali drugače povedano - s tolikšno količino zredimo 30 ton domačih prašičev. Če drugega ne, so meni taka dejanja nehigijenična

-od kod lovcem pravica , da delamo take neumnosti ? Ali to izvira iz neznanja , morda samopašništva določeni elit , ki si lahko vse dovolijo , ali je vzrok iskati v slovenski "fovšiji"? Ne zagovarjam vseh letnih načrtov ,ki jih izdeluje ZGS- pa vendarle hvala bogu , da je tako , saj lovci s svojo požrtnostjo , neznanjem in neobjektivnim pogledom na stalež divjadi tega enostavno nismo sposobni .

-dragi lovci - za previsok stalež divjih prašičev smo krivi izključno lovci zaradi prekomernega krmljenja, nepravilnega oz. nezadostnega odstrela, ki izvira iz nepoznavanja biologije omenjene divjadi.

In še nekaj za na konec- v primeru , da bo prišlo do sprememb v slovenskem lovstvu ( pobudniki so lastniki zemljišč ) bo prvi in glavni kamen spotike divji prašič in škode ki jih povzroča . Zato je čas , da se glede " gojitve " divjega prašiča streznimo in postavimo stvari na prava mesta

Zdaj pa grem po neprebojni jopič, ker pričakujem da bom postavljen pred strelski vod.

[mugo]

Cviček, zarad mene neprobojca kar snemi. Ti dam v vsem prav. Sploh v tem, da smo za številčnost divjih prašičev odgovorni in krivi le lovci sami.
S krmljenjem povečujemo številčnost prašičev. O tem ni dvoma.
Krmljenje je za mene edino smiselno za namen odstrela. To pomeni max 2-3 kg koruze dnevno, ko primejo pa čakat in ustrelit.
Preprečevalno krmljenje pa po moje nima učinkov na škode, ima pa na povečanje šetvilčnosti, zato bi ga jaz kar lepo ukinil.

[Leupold]

Mugo, tako hudo pa spet ni! Da bi se lahko odstrelilo več svinj 2+ ne rečem, da ne. Ampak ne počet masakriranja, kot so to počeli eni v prejšnjem lovnem letu. Dobro, treba je zmanjšat stalež prašiča, ok, vsem jasno. Ampak rušit vse kar je večje od 80 kg pa res ni treba.
Na to, koliko bodo drevesa (hrast, kostanj, bukev,...) imeli letno dobro letino svojih plodov, pa res nismo krivi jagri, a se vam ne zdi? Ne rečem, da ima svinja zaradi obiskov krmišč 2 mladiča več kot pa če nebi obiskovala krmišč. A pa sta ta dva prašiča zdej problem? Mislim, da tako hudo pa spet ni. Kar poglejte kako je bilo zadnjo sezono na lovih. Lovske družine, ki so letno streljale 300 prašičev niso prišle niti približno blizu tem številkam (ne velja to za vse LD, za večino pa). LD katere so na posamezen lov prej uplenile 20-30 prašičev, so letos težko sploh prilezle do 10 kosov.
Že zaradi tega, mislim, da stanje ni tako kritično. Je pa res, da se bodo kmetovalci vedno pritoževali. Po njihovo bi bilo treba itak vse postrelit, ker vse dela škodo na njivah, travnikih in gozdovih. Če drugega ne jim bo na koncu šlo v nos še to, da kune preveč pokraspajo lubje dreves :icon_confused:

[mugo]

Leupold, nič nisem napisal da je treba vse postrelit ali da je potrebno vse svinje postrelit. Pisal sem o krmljenju. Vse ti je natančno razložil že Cviček o tonah horuze, ki je v gozd privlečemo lovci.
Bom jaz dodal par bioloških dejstev o prašičih. Ugotavljajo, da v zadnjih časih polegajo tudi ozimke, ki spolno dozorijo še preden dopolnijo leto starosti. Meja za spolno zrelost je nekje 30kg. Kar jih je takšnih ali večjih se bodo parile. S celoletnim krmljenjem vplivamo ravno na to, da imajo prašiči celo leto na voljo veliko močno kalorične hrane, tako lahko hitro rastejo. Ne moreš tega primerjati z obrodom gozdnega drevja, ki se ne zgodi vsako leto, pa še njegov učinek traja največ pol leta.
Tole sem že enkrat napisal pa bom ponovil: "2+ svinje k prirastku prispevajo znatno manj kot 50%. Večino prirastka prinese rodnost lanščakinj in ozimk. Ozimka s težo nad 30kg je že rodna, 85 % ozimk se jih tako že pari in nosijo povprečno 5,6 zarodkov. Odrasle svinje kotijo 6-8 mladičev, vendar je odraslih svinj v populaciji občutno manj kot rodnih lanščakinj in ozimk. Marsikje odrasle svinje šparajo prav z namenom, da bo drugo leto prirastek. Pa je njihov pomen precej večji v vlogi izkušenih vodnic tropov."

[detel]

Se strinjam z Mugom in Cvičkom.
Ponekod nimate prašičev ali zelo malo in si jih želite imeti več. Vas popolnoma razumem. Tam kjer jih je preveč pa je prav, da se stalež zniža, zaradi škod, bolezni, itd. Ni nujno, da jih pade 300 letno, zakaj pa......

[Leupold]

Res je, polegajo tudi ozimke. Pa tudi lanščakinje! Mene žal ne boš prepričal, da vse (ali pa večina) ozimke poležejo 5-6 mladičev! Lahko bi o teh številkah polemizirala v neskončnost. Ampak moje izkušnje pravijo, da ozimka če poleže 4 mladiče je že veliko. Še enkrat ponavljam, govorim za večino ozimk, ne me zdej za posamezne primere, ko pa ozimka mogoče res poleže 5 al pa 6 mladičev za jezik držat. VSE ozimke, katere sem imel možnost videt (in se z njimi ukvarjat) do zdaj niso imele več kot 4 mladiče, najpogosteje so imele 2-3, le dve sem do zdej zasledil, da sta imeli vsaka 4 mladiče. Odrasle svinje pa 8 ali več mladičev. Lanščakinje pa so imele povprečno 5-6 mladičev (in še to 2 leti nazaj, ko je bil zelo lep obrod v gozdu). Pa so vse zelo redno obiskovale krmišča založena s koruzo. Npr.: Lansko leto sta imeli dve lanščakinji vsaka po 4 mladiče in nič več. Ena ozimka je imela samo 2 mladiča,...
Koruza na krmiščih kot sem napisal, vpliva, da ima posamezna svinja (odrasla, ozimka ali lanščakinja) kakšnega mladiča več, ne pa da bi zaradi tega imela (samo zaradi koruze) kar enkrat večjo rodnost mladičev, toliko koruza sigurno ne vpliva.
Če pa je problem glede ozimk tako hud in če so preveč rodne, saj jih lahko streljamo a ne? Pa lanščakinje tud. Problem največkrat nastane, ko pade tista prava vodnica, ki s svojimi izkušnjami pravilno vodi svoj trop.

[alojz1]

Če pa je problem glede ozimk tako hud in če so preveč rodne, saj jih lahko streljamo a ne? Pa lanščakinje tud. Problem največkrat nastane, ko pade tista prava vodnica, ki s svojimi izkušnjami pravilno vodi svoj trop.

Ja Leupold. Mi bi še kar zmanjševali številčnost kot v časih Marije Terezije. Nič ne pomaga če pišemo, da je treba število mladih znižat. Ko pride vlak takoj po lokomotivi. Čeprav vemo, da bodo preživeli mladi kasneje povzročali največ škod.
Kdor pa dela pravilno in na privabljalnem krmišču pleni ozimce in lanščake, tega je pa treba onemogočit. Preveč postreli pa zimskih skupnih jag ne bo.
Pa ne mi zdaj, da se ne da. Z tehniko s katero razpolagamo. Od dobrih daljnogledov, kamer, IR naprav in splošno uporabljenih baterij. Ampak za tiste zagovornike streljaštva je vse to premalo. Hočejo siguren uspeh v pol ure čakanja. Pa večji je, bolj je ponosen. Da za pijačo pa ga somišljeniki po rami trepljajo. In se nadaljuje.

[Kuna]

Privabljalno krmljenje prašičev je eno, odvračalno krmljenje (npr. medveda) in zimsko krmljenja jelenjadi pa nekaj povsem drugega. Pri slednjih študije kažejo, da je več negativnih kot pozitivnih učinkov!

[mugo]

Mene žal ne boš prepričal, da vse (ali pa večina) ozimke poležejo 5-6 mladičev!

No pa te ne bom. Je pa ta številka povzeta iz nemških raziskav. Sicer pa, kako veš, katera od vodečih živali, ki si jih gledal, je ozimka, katera lanščakinja, katera 3 letna svinja? Si jim pogledal v zobe?

[alojz1]

Ja tudi v zobe se lahko pogleda. Saj so na tleh. Zarodki se pa preštejejo.

[jagerboss]

Ojoj najprej berem kako stalež d. zajca iz neznanih razlogov v dveh letih močno upade tudi za 80% nato pa berem kako 2-3 kg koruze povzročijo takšen razplod d. prašiča!

Fantje, kakšen vpliv bi moral imet teh 2-3 kg koruze na trop 8-10 prašičev?? Po vrhu vsega pa ta koruza tam leži več dni ker so prašiči na naravni hrani globoko v gozdu!

Bodimo resni! Tako kot lovec ni imel vpliva pri zmanjšanju staleža d. zajca ga sedaj nima pri povečanju d. prašiča.

Aja zakaj pa ne krivite naših dedkov za tako veliko številčnost male divjadi iz pred mnogo let??
Zato ker morda niso krmili??? Pa še kako so, saj je bilo celo lovišče ena sama bogata krmna njiva!!

Dejmo se tukaj malo umirit in raje primimo za puško in opravimo našo poslanstvo tam kjer je to potrebno!! Prašiči so prišli in bodo odšli prav tako kot zajci!

[mugo]

Dejmo se tukaj malo umirit in raje primimo za puško in opravimo našo poslanstvo tam kjer je to potrebno!! Prašiči so prišli in bodo odšli prav tako kot zajci!

Daj se ti raje melo umiri ker je iz tvojega pisanja jasno, da ti stvari niso čisto jasne in si jih razlagaš po svoje. Spremembe v krajini odločilno vplivajo na veliko vrst živali, na vsako vrsto pa še drugi dejavniki. Pa ne razpravljamo tu o zajcu in fazanu. Krmljenje prašičev- kot si rekel 2-3kg koruze na dan ne vpliva samo po sebi, če pa je to 2-3kg na 30 krmiščh v lovišču na dan si pa izračunaj. Kaj šele če vzameš realne količine, ki ponavadi niso 2-3kg ampak precej več. V obdboju ko je naravna hrana na razpolago v veliki količini tudi krmljenje nima veze, ampak rast populacije omejujejo ozka grla, obdobja ko je naravne hrane malo. To pa izničimo z nepravilnim, se pravi preobilnim krmljenjem.

[Prepeličar serec]

Zavod za gozdove je napisal pravila za posamezna območja, koliko krmišč ima lahko vsaka LD, poznamo pa ukrepe za črna krmišča in koliko se po strukturi odstreli (kolik je odvzem) divjih prešičev po strukturi z odstopanji. Mislim, da je večji problem odstrel vodnice, ker se potem trop razbije in dela škode na kmetijskih površinah.

[Leupold]

Ja tudi v zobe se lahko pogleda. Saj so na tleh. Zarodki se pa preštejejo.

Aha, no lepo Alojz1, a si to povedal iz svojih izkušenj? Če ti tako to preveriš v redu, jaz ne.
Mugo... na 30 krmiščih? Ja hudiča, kaj ti pa je... Misliš, da prašiči v eni noči obiščejo 30 krmišč in na vsakem pojejo 2-3 kg koruze??? A misliš,da so krmišča en od drugega oddaljena 100 metrov? biggrin
Še tole... koliko pa je zate Mugo preobilno krmljenje?
Pa še nekaj... vidim,da enim ni po volji mnenje drugih sodelujočih v tej debati. Spoštujmo mnenje drugega,ok, in ne bodimo žaljivi, v redu?

[alojz1]

Leupold, sedajle si me pa presenetil. Če ti šteješ mladiče v tropu je imel Mugo prav. Jaz sem mislil, da šteješ zarodke, ko je lanščakinja ali ozimka uplenjena. In če misliš, da tega ni se krepko motiš. Jaz sem zarodke še v formaldehid dajal za pouk biologije. Pa so bile svinke legalno uplenjene.
Imele pa so od 2 - 4

[JevŽ]

Aha, no lepo Alojz1, a si to povedal iz svojih izkušenj? Če ti tako to preveriš v redu, jaz ne.
Mugo... na 30 krmiščih? Ja hudiča, kaj ti pa je... Misliš, da prašiči v eni noči obiščejo 30 krmišč in na vsakem pojejo 2-3 kg koruze??? A misliš,da so krmišča en od drugega oddaljena 100 metrov? biggrin
Še tole... koliko pa je zate Mugo preobilno krmljenje?

Zakonske omejitve, da se ozimk in lanščakinj ne strelja NI! Velikokrat pade taka, ki je že breja, pa se velikokrat zamolči. Seveda pa ni prav, da se to dopušča.
Po moje bi se moralo za lanščakinje uvesti ista doba kot za svinje 2+.

Marsikje je tudi na 100 m krmišče.
V enem tednu se nabere že 20 kg koruze, pa računaj koliko se zaredijo samo zaradi koruze.:bum:

Tista od odvračalnih krmišč je pa bosa. To je isto kot, da bi imel na izbiro frišn kruh ali pa en teden starega. Normalno da gre prašič na mlečno koruzo-tudi jaz bi šel. :grrr

Lp

[detel]

Kar se tiče futranja lahko govorimo o tonah na posamezno LD. Prašiči lahko obiskujejo več LD, zlasti po mejah so ponavadi krmišča bolj na gosto. Ozimko uplenimo jeseni, pozimi, spomladi... tokrat je lahko tudi breja. Bolj me moti, da se vodeča upleni poleti in ostanejo prašiči brez matere. Lovno dobo za svinjo bi pomaknil na jesenski čas.

[mugo]

Mugo... na 30 krmiščih? Ja hudiča, kaj ti pa je... Misliš, da prašiči v eni noči obiščejo 30 krmišč in na vsakem pojejo 2-3 kg koruze??? A misliš,da so krmišča en od drugega oddaljena 100 metrov? biggrin
Še tole... koliko pa je zate Mugo preobilno krmljenje?

Leupold govorim o tem kar sem že videl in doživel sam, ne na pamet. Ko je bilo v našem koncu ogromno prašičev, so jih vsi hoteli krmit in streljat na krmiščih. In brez heca, tudi na 100 m in še bližje so bila krmišča. Pa ljudje so tekmovali, kdo jim bo več koruze vrgel na dan, ker so mislili, da bodo rajši prišli tja, kjer je več hrane. Eden je vrgel eno vedro na dan, pa je drugi dve vedri na dan nosil, tretji je pa ugotovil, da ko vrže koruzo, prašiči takoj pridejo in požrejo. Niti niso čakali na noč. Pa je popoldne prišel, stresel 2 vedri, malo potolkel z vedrom, se usedel na prežo, so prišli, pojedli, šli. On pa še po 2 vedri v avto pa je spet vrgel. Uplenil je pa največ enega na leto, jih je le gledat hodil...... itd, takih in podobnih zgodb kolikor hočeš... In ja, v taki situaciji prašiči samo hodijo od krmišča do krmišča, smo jih spremljali in je npr isti trop obiskal v eni noči kar precej krmišč.
Koliko je preobilno krmljenje? Vse kar je več kot 2-3kg na dan dokler ne primejo in potem bum. Ne pa krmiti v nedogled pa nič ustrelit.

[Leupold]

Leupold, sedajle si me pa presenetil. Če ti šteješ mladiče v tropu je imel Mugo prav. Jaz sem mislil, da šteješ zarodke, ko je lanščakinja ali ozimka uplenjena. In če misliš, da tega ni se krepko motiš. Jaz sem zarodke še v formaldehid dajal za pouk biologije. Pa so bile svinke legalno uplenjene.
Imele pa so od 2 - 4

Lahko bi štel tudi zarodke ja, ampak to so še ne rojeni mladiči, ni pa rečeno da vsi ti mladiči preživijo. Preverjeno iz obore (ampak to ne iz tiste 100*100 metrov) Svinja je polegla recimo 8 mladičev, a nikoli ni vseh 8 mladičev dočakalo svojega drugega tedna starosti. Vedno je 1 ali 2 vzela teta Matilda (hujša zima, mogoče bolezen,...)
Drugače sem pa tudi že jaz videl kako je imela uplenjena ozimka v sebi že 6 zarodkov, vprašanje pa je ali bi vseh 6 preživelo porod in prvih nekaj tednov.
Dobro,to so že zadeve za znanstvene raziskave v tej zadevi nebi želel biti preveč "pameten". Vsak se je lahko srečal dejansko s takšnimi in drugačnimi primeri, nič ni v tem pribitega in ekzaktnega. Sam lahko rečem le tisto kar sem sam videl in sam doživel in v tisto verjamem.
A so zdaj v vašem koncu kaj obiskovana krmišča?

[Leupold]

Lahko bi štel tudi zarodke ja, ampak to so še ne rojeni mladiči, ni pa rečeno da vsi ti mladiči preživijo. Preverjeno iz obore (ampak to ne iz tiste 100*100 metrov) Svinja je polegla recimo 8 mladičev, a nikoli ni vseh 8 mladičev dočakalo svojega drugega tedna starosti. Vedno je 1 ali 2 vzela teta Matilda (hujša zima, mogoče bolezen,...)
Drugače sem pa tudi že jaz videl kako je imela uplenjena ozimka v sebi že 6 zarodkov, vprašanje pa je ali bi vseh 6 preživelo porod in prvih nekaj tednov.
Dobro,to so že zadeve za znanstvene raziskave v tej zadevi nebi želel biti preveč "pameten". Vsak se je lahko srečal dejansko s takšnimi in drugačnimi primeri, nič ni v tem pribitega in ekzaktnega. Sam lahko rečem le tisto kar sem sam videl in sam doživel in v tisto verjamem.
A so zdaj v vašem koncu kaj obiskovana krmišča?

Tole sem še hotel dopisati... tisto o krmiščih na vsakih 100 metrov je pa krepko pretiravanje, se strinjam, to se res nebi smelo dogajati.

[Zvitorepec]

Ne glede na količino koruze,ki jo lovci polagamo na krmišča,pa raje vidim da jo poje divjad,kot pa da ti jo pokradejo cigani,kot se redno dogaja pri nas. Ta teden sem jih spet dobil,kako so spraznili krmišče za malo divjad,banda črna.

[muzikant]

Tudi oni so na krmišču zaščiteni, počakaj jih 201m vstran. :lol1:

[cviček]

Cviček, zarad mene neprobojca kar snemi. Ti dam v vsem prav. Sploh v tem, da smo za številčnost divjih prašičev odgovorni in krivi le lovci sami.
S krmljenjem povečujemo številčnost prašičev. O tem ni dvoma.
Krmljenje je za mene edino smiselno za namen odstrela. To pomeni max 2-3 kg koruze dnevno, ko primejo pa čakat in ustrelit.
Preprečevalno krmljenje pa po moje nima učinkov na škode, ima pa na povečanje šetvilčnosti, zato bi ga jaz kar lepo ukinil.

Če bomo vztrajno tiščali glavo v pesek se nam obeta tudi ukinitev privabljalnih krmišč oz. totalna prepoved krmljenja . Tako nam piše v osnutku letnega načrta za leto 2014.
Vzrok jre iskati v škodah in prenizkim odstrelom prašičev. Zanimiv je podatek o škodah , ki pravi : Izplačane škode po divjadi na 100 ha - srna 0,68€ , jelen 1,5 € , divji prašič 35,34 €, siva vrana , muflon , kuna 1,13 € Skupaj 38,65 € / 100ha

Se je kdo vprašal kako po na razgrnitvi oz. usklajevanju plana predstavniku lovcev oz. OZUL-a?Kako bo argumentiral , da je stalež divjega prašiča prenizek, če pa škoda povzročena od te divjadi presega 90 % škod povzročene od vse divjadi???????

O tem kako se razmnožujejo divji prašiči ob preobilnem krmljenju pa kdaj drugič .

[dolgin]

Očitno še nismo prebil... Prašiča NE moreš toliko nafutrat, da ne bi povzročal škode. Čokoladne palčke z zlatimi mrvicami, pa bo še vedno tiščal rilec v tla.
Kar pa se tiče privabljalnega krmljenja zaradi odstrela je pa vseeno če daš minimalno koruze,bodo prišli. In nič manj radi kot na tako krmišče ki ima kar rumeno po tleh.
Ali si krmo (koruzo) kupujete sami?

[detel]

Dolgin, dobro si napisal.

[JevŽ]

Ali si krmo (koruzo) kupujete sami?

NE. Zato pa je tako kakor je.
Če bi sami kupovali bi bili malo bolj varčni. Lovec v naši LD je lani porabil 12 žaklov koruze dobil pa ne vem če je 2 prašiča.
:icon_evil:

Lp

[detel]

Veliko kupujemo sami.

[Sršen]

Koruza je poceni in nekajkrat toliko kot preko LD jo gre marsikje v lovišče po "privatni" poti.

[detel]

NE. Zato pa je tako kakor je.
Če bi sami kupovali bi bili malo bolj varčni. Lovec v naši LD je lani porabil 12 žaklov koruze dobil pa ne vem če je 2 prašiča.
:icon_evil:

Lp

Ne sekiraj se zanj, naj uživa :OK:

[detel]

Koruza je poceni in nekajkrat toliko kot preko LD jo gre marsikje v lovišče po "privatni" poti.

Dobi se po 0,22.

[DejanB]

[QUOTE=dolgin;107879]Očitno še nismo prebil... Prašiča NE moreš toliko nafutrat, da ne bi povzročal škode. Čokoladne palčke z zlatimi mrvicami, pa bo še vedno tiščal rilec v tla.

Nekje sem bral, da so v nekem lovišču na preprečevalnih krmiščih krmi dodajali beljakovinske dodatke in se je zaradi tega škoda po prašičih zmanjšala, ker so prašiči s tem zadovoljili svoje potrebe po beljakovinah, ki jih drugače iščejo po travnikih.

[mugo]

[QUOTE=dolgin;107879]
Nekje sem bral, da so v nekem lovišču na preprečevalnih krmiščih krmi dodajali beljakovinske dodatke in se je zaradi tega škoda po prašičih zmanjšala, ker so prašiči s tem zadovoljili svoje potrebe po beljakovinah, ki jih drugače iščejo po travnikih.

So bili neki poskusi, pa nič konkretno dokazljivega, da zadeva res deluje. Sicer pa, zakaj jih potem raje ne zapremo v svinjak, pa tam krmimo? A hočemo imeti divje prašiče, ali neke na pol domače odvisne od naše hrane. Vzdržujmo tako številčnost, ki se je sposobna v naravi sama prehraniti brez da povzroča prehude škode.

[Leupold]

[QUOTE=mugo;107906][QUOTE=DejanB;107899]

So bili neki poskusi, pa nič konkretno dokazljivega, da zadeva res deluje.


Mugo to deluje! Res je, da ne 100 %, a zmanjša škode po travnikih vsaj za polovico. Tko da mislim, da je bolje riskirat tistih 50 € kolikor ta dodatek stane, da ni treba potem več dni zapored ravnat travnikov.

[detel]

Mislim, da to ni tako enostavno, za seboj potegne tudi določeno odgovornost. Za kakšne beljakovione pa gre? Proteini se hitro kvarijo. Na krmišča privlečejo tudi lisice in medvede.

[Sršen]

[QUOTE=DejanB;107899]

... Vzdržujmo tako številčnost, ki se je sposobna v naravi sama prehraniti brez da povzroča prehude škode.
Bravo! Bighand

A kaj ko večino zanima le repenčenje z uspehom tega lova rib v čebru.
Pred kakšnim dobrim desetletjem so se pri nas po nekajletni suši spet pojavili prašiči in se je streljalo kakšnih 5 kom na leto. Lovi so bili zanimivi, potrebno se je bilo potruditi in imeti dokaj sreče. Škod praktično ni bilo.
Sedaj jih po zaslugi "modrih ukrepov posameznih skupin v LD" jagamo tri do štirikrat več. Škode vedno več, špetira zaradi njih kolikor hočeš, vplin na ostalo divjad občuten, a nikogar ne gane. Res ne vem, ali določeni res raje naredijo vse, samo da jim ponoči ni treba biti doma in visijo po krmiščih.
Saj če se ta domače naveličaš in si pizdun, so še druge kje! :icon_eek:

[mugo]

[QUOTE=mugo;107906][QUOTE=DejanB;107899]Mugo to deluje! Res je, da ne 100 %, a zmanjša škode po travnikih vsaj za polovico. Tko da mislim, da je bolje riskirat tistih 50 â?? kolikor ta dodatek stane, da ni treba potem več dni zapored ravnat travnikov.

Veš koliko dejavnikov vpliva na ritje. Vreme, kebrovo leto, obrod gozdnega drevja, druga ponudba hrane...... Ne vem, na kakšni podlagi si prišel do zaključka, da je zmanjšanje ritja nekje ravno rezultat te tvoje kemije. Imaš mogoče kje kakšne rezultate kakega resnega poskusa, mogoče v kakšnem strokovnem članku?

[Sršen]

[QUOTE=Leupold;107908][QUOTE=mugo;107906]
... Imaš mogoče kje kakšne rezultate kakega resnega poskusa, mogoče v kakšnem strokovnem članku?

Kaj se pa ti greš?! :icon_evil:

Od jagrov zahtevaš analitično raziskavo in strokovne članke! :icon_eek:

Kaj ne veš, da tega ne potrebujejo? To je samo brezvezna teorija.
Jagri imamo prakso in vse vemo, ker smo vsak dan v hosti, ne pa tisti brihtni znanstveniki, ki samo neke številke premetavajo pa z enim farbcam po cajtngah rišejo.

[zober]

Nevem Sršen če je imajo več letne iskušnje stem potem ta stvar lahko drži,a ni tako?

[Leupold]

[QUOTE=Leupold;107908][QUOTE=mugo;107906]

Veš koliko dejavnikov vpliva na ritje. Vreme, kebrovo leto, obrod gozdnega drevja, druga ponudba hrane...... Ne vem, na kakšni podlagi si prišel do zaključka, da je zmanjšanje ritja nekje ravno rezultat te tvoje kemije. Imaš mogoče kje kakšne rezultate kakega resnega poskusa, mogoče v kakšnem strokovnem članku?

Mugo, to res deluje, pa nisem tega prebral v nobenem članku in bla bla bla... preverjeno v praksi, pa ne samo pri nas tudi pri kolegih v drugih LD se je z uporabo teh "dodatkov" škoda na travnikih zmanjšala.
Še enkrat bom napisal. Ta zadeva ne deluje 100%! Zmanjša pa škodo za recimo polovico in mislim, da je to že kar dobro.

[Sršen]

Nevem Sršen če je imajo več letne iskušnje stem potem ta stvar lahko drži,a ni tako?

Ne bi vedel, ker nisem vsak dan v hosti. Ajde sem, ker je naša bajta v hosti, a včasih gledam tudi televizijo, ki kvarno vpliva name, in berem internet, pa sem nekako bolestno nagnjen k tem nepridipravom znanstvenikom.

Tako da sem res v hudi dilemi, če nam teli znanstveniki ne prodajajo kakšno krivo vero. Bom enkrat te dni šel v vas k Mlinarjevi Pepci. Ona iz kofeta še ta najbolj pravo pove. Če kaj ni jasno, pa ob kolinah še svinjska čreva premeče in pogleda, tisto je pa za prmej ta prava!

[alojz1]

Tale debata o prašičih gre v dve skrajnosti. Eni bi samo puško prijeli, drugi pa žakelj koruze. Nemci so našli kompromis med škodami in lovskim veseljem. Oni krmijo z beljakovinsko hrano živalskega izvora, ko je nevarnost škod. Imajo pa daleč največji stalež in odstrel. Pa v bolj urbanem okolju kot je pri nas. Je pa vodnica skoraj sveta žival. To je razlagal tudi avstrijski lovec iz okolice Dunaja.

[cak]

No pa poglejmo še drugo plat. Pri sosedih na hrvaškem ni lovskega časopisa, da v njem ne bi pisalo, kako pridobiti evre z lovskim turizmom. Divjad krmijo, posledično imajo velik stalež in lovce turiste iz celega sveta. Mnogi pridejo tudi z družinami in posledično tudi več zapravijo. Mi se pa tega denarja na vso moč otepamo.

[DejanB]

Samo v vednost; nekatere izjave, ki ste jih citirali (mugo,sršen), niso moje, pa čeprav tako piše. :icon_confused:

[žandar]

No pa poglejmo še drugo plat. Pri sosedih na hrvaškem ni lovskega časopisa, da v njem ne bi pisalo, kako pridobiti evre z lovskim turizmom. Divjad krmijo, posledično imajo velik stalež in lovce turiste iz celega sveta. Mnogi pridejo tudi z družinami in posledično tudi več zapravijo. Mi se pa tega denarja na vso moč otepamo.

Ravno tapravo primerjavo si našel!
Če še ne veš, na hrvaškem je lov privatiziran in najboljša lovišča imajo v upravljanju najhujši tajkuni (npr. Todorovi?)in jim je seveda v interesu, da čimveč prodajo. Če ti je ta sistem všeč, se tudi tvojega denarja ne bodo branili.

[mugo]

No pa poglejmo še drugo plat. Pri sosedih na hrvaškem ni lovskega časopisa, da v njem ne bi pisalo, kako pridobiti evre z lovskim turizmom. Divjad krmijo, posledično imajo velik stalež in lovce turiste iz celega sveta. Mnogi pridejo tudi z družinami in posledično tudi več zapravijo. Mi se pa tega denarja na vso moč otepamo.

Ja druga plat je taka, da bi nekateri za denar še svojo mamo prodali.

[Sršen]

... Nemci so našli kompromis med škodami in lovskim veseljem. ...
Sem slišal ja. Menda v Berlinu hodijo lepo disciplinirano v javno menzo in ne orjejo več po zelenicah v križiščih, zvečer pa žrebajo kateri je na vrsti, da se postavi na muho lovcu pod prežo v parku.
Čist majo pošlihtan. APK pa Aujetsky so pa itak samo zlonamerna opravljanja.

[alojz1]

Tako pa to ne gre. Kadar nam štima iščemo vzgled severno od nas. Če nam pa ne štima se jim pa posmehujemo.
Gledal sem številke. Škode v € in odstrel. Pa stalež v hostah pove svoje. Če pa mi želimo vse prepustiti naravi (nič krmljenja,le odstrel in škode na 0) pa se bojim, da bomo čez par let spet govorili o Blažkih in jih varovali za vsako ceno. Saj še pomnite tovariši kako je bilo.

[detel]

Kaj bo čez par let bomo šele videli. Stvari gredo na bolje. Marsikje so stalež znižali, drugje ga še bomo in tako je prav. Nemci imajo težave s klasično kugo in aujeckim, afriška prihaja... Kdor pa ima pujsov malo naj jih špara, nihče nima nič proti .