hunterxxxl
21. April 2012, 23:55
DRAGI LOVSKI TOVARIŠI!
Navada lovska je pač taka,
da zakomplicira se stvar vsaka.
Izobraževanje lovskih pripravnikov dokaj hitro je minilo,
no, pa obnovimo malo našo zgodovino.
Pred letom in pol smo lovske družine zaprosili,
da v zeleno bratovščino tudi mi bi pristopili.
Tako smo lovski pripravniki postali,
kmalu mamo Sely in ata Janka spoznali.
Treznih glav smo skupaj v boj se podali,
Borisa Kavčiča o lovskem orožju poslušali,
Za varnost, seveda potrebno je skrbeti,
vedno prvo pomoč pri sebi imeti.
Včasih pa nesreča se vseeno pripeti,
takrat se znanje s predavanja Marjane Oman obudi.
Glavna novica v Tinexu je namreč bila,
da je skupina na Štefanjo goro opravljat praktični del izpita odšla.
Smo na toplem na nekaj vprašanj odgovorili,
se v vetru in dežju z glinastimi golobi borili.
Z malim kalibrom na okrogle tarče merili,
kakšen metek tudi mimo ustrelili.
Dnevnike celo leto pridno mi pisali,
se preveč smo Sely bali,
Še napotkov v Astoriji Bled dobili,
in z njimi dnevnike dodatno okrasili.
Stiki z javnostjo morajo biti vodeni do želenega cilja,
vsakodnevno potrebna je komunikacija pravilna.
Za vse to se bomo mi trudili,
smo se tega z Vilijem Tomatom naučili.
Nam je vsem govoril:
Starih šeg ne zatreti, novih pa ne vseh sprejeti.
Znanje lovske zgodovine je potrebno,
nam Sely de Brea Šubic govori še vedno.
Nas skozi obdobja stara je vodila,
mišljenja naša o lovski kulturi spremenila.
Se vsaka umetnost izraža s stvaritvijo posebno,
lovska latinščina nas spremljala bo vedno.
O lovski kinologiji nas Marko Mali je poučil,
vsak je lekcijo o odgovornem lastništvu psa dobil.
Lovski pes osnovno sredstvo za pravično izvajanje lova predstavlja,
gonič, barvar, jamar, šarivec, ptičar in prinašalec ga ponazarja.
Jelenjad in rogarji stara vrsta so divjadi,
nič drugače od srnjadi.
Tridelni želodec v njihovi je naravi,
zato prežvekovalci so ta pravi.
To sta Simon Pleško in Miran Hafner nam na znanje dala,
nam s čeljustmi možgane še dodatno prala.
Sta vmes krojača Rožman priletela,
ter nam lovske mere vzela.
Da bi postali varuhi narave,
pri gospodarjenju z divjadjo in loviščem nam Janko Troha dal lekcije je prave.
Ocenjevanje trofej nam težko je šlo,
a s prakso vedno lažje bo.
Ekologijo divjadi je predavateljica Jana Vidic zamudila,
ter s tem dodatno delo Janku naložila.
Učenje ni bila nam prva briga,
razen če bi tarča izgledala kot knjiga.
Tako Borislav zopet je predstavil orožje,
tokrat ustno preveril znanje strožje.
Medvedi, lisice, psi, kune in mačke so zveri,
ki poženejo nam strah v kosti.
A ni ga junaka, ki strahu ne premaga,
če ne drugače, pa šilce kratkega pomaga.
Še o glodavcih nam Boris Leskovic je predaval,
nas s potrebnimi podatki obmetaval.
Prav posebna vrsta so pa zajci,
ki celo leto skačejo naokoli s polnimi jajci.
Divjega petelina bomo dobili,
če pogorje Pokljuke, Mežaklje ali Jelovice bomo prehodili.
Janko Mehle nam je bičal, kaj je gozdna kura,
čeprav nas zanimala je le ura.
Smo po napornem predavanju se še na ekskurzijo podali,
edinstveno zbirko Polovič v Dobovi obiskali.
Se probe oblek veselili,
ob dobrem kosilu šale delili.
Aja, navadni fazan pa poligamna je poljska kura,
baje jeseni čaka nas v Prekmurje obljubljena tura.
Ujede oster vid imajo,
na daleč plen zaznajo.
Sove ptice so nočne,
v vratu precej močne.
Race po različnih biotopih čofotajo,
se vsega hudega obraniti znajo.
Še enkrat z izpitom je Simon Pleško pohitel,
in nas nepripravljene ujel.
Tuberkuloza bakterijska je bolezen,
to ni mačji kašelj, ampak moramo bit res oprezn.
Še predno smo izpit naredili,
nekateri so ga že za šankom pili.
Nam dr. Darko Veternik veli:
Pazite se, da kdo stekline ne dobi.
Anton Šubic nam res dal je vetra,
težka bukva vsem je šla na jetra.
Podzakonski akti, odloki, uredbe in ostala pravila,
takšna in drugačna navodila.
Strašno tremo pred zaključnim izpitom smo imeli,
zakaj še tega treba je, nismo razumeli.
Na koncu vsem kamen od srca se je odvalil,
nas v lovski koči Šenčur občutek zmagoslavja je preplavil.
Verjemite, ne bomo vas pozabili,
ko v loviščih z nabitimi puškami divjad bomo lovili.
Še več prakse z leti pridobili,
za klobuk smrekovo vejico zataknili.
Zatorej hvala vam vsem, ki za naše lovsko znanje ste poskrbeli,
da lahko smo danes lovske uniforme si nadeli.
Na nas naj skromna vas spomnijo darila ta,
da naša generacija vsekakor potencial ima.
Na svetu mnogo je stvari, se marsikaj zgodi,
ne le lovski tovariši, prijatelji smo si.
Vaši lovski pripravniki generacije 2012
Navada lovska je pač taka,
da zakomplicira se stvar vsaka.
Izobraževanje lovskih pripravnikov dokaj hitro je minilo,
no, pa obnovimo malo našo zgodovino.
Pred letom in pol smo lovske družine zaprosili,
da v zeleno bratovščino tudi mi bi pristopili.
Tako smo lovski pripravniki postali,
kmalu mamo Sely in ata Janka spoznali.
Treznih glav smo skupaj v boj se podali,
Borisa Kavčiča o lovskem orožju poslušali,
Za varnost, seveda potrebno je skrbeti,
vedno prvo pomoč pri sebi imeti.
Včasih pa nesreča se vseeno pripeti,
takrat se znanje s predavanja Marjane Oman obudi.
Glavna novica v Tinexu je namreč bila,
da je skupina na Štefanjo goro opravljat praktični del izpita odšla.
Smo na toplem na nekaj vprašanj odgovorili,
se v vetru in dežju z glinastimi golobi borili.
Z malim kalibrom na okrogle tarče merili,
kakšen metek tudi mimo ustrelili.
Dnevnike celo leto pridno mi pisali,
se preveč smo Sely bali,
Še napotkov v Astoriji Bled dobili,
in z njimi dnevnike dodatno okrasili.
Stiki z javnostjo morajo biti vodeni do želenega cilja,
vsakodnevno potrebna je komunikacija pravilna.
Za vse to se bomo mi trudili,
smo se tega z Vilijem Tomatom naučili.
Nam je vsem govoril:
Starih šeg ne zatreti, novih pa ne vseh sprejeti.
Znanje lovske zgodovine je potrebno,
nam Sely de Brea Šubic govori še vedno.
Nas skozi obdobja stara je vodila,
mišljenja naša o lovski kulturi spremenila.
Se vsaka umetnost izraža s stvaritvijo posebno,
lovska latinščina nas spremljala bo vedno.
O lovski kinologiji nas Marko Mali je poučil,
vsak je lekcijo o odgovornem lastništvu psa dobil.
Lovski pes osnovno sredstvo za pravično izvajanje lova predstavlja,
gonič, barvar, jamar, šarivec, ptičar in prinašalec ga ponazarja.
Jelenjad in rogarji stara vrsta so divjadi,
nič drugače od srnjadi.
Tridelni želodec v njihovi je naravi,
zato prežvekovalci so ta pravi.
To sta Simon Pleško in Miran Hafner nam na znanje dala,
nam s čeljustmi možgane še dodatno prala.
Sta vmes krojača Rožman priletela,
ter nam lovske mere vzela.
Da bi postali varuhi narave,
pri gospodarjenju z divjadjo in loviščem nam Janko Troha dal lekcije je prave.
Ocenjevanje trofej nam težko je šlo,
a s prakso vedno lažje bo.
Ekologijo divjadi je predavateljica Jana Vidic zamudila,
ter s tem dodatno delo Janku naložila.
Učenje ni bila nam prva briga,
razen če bi tarča izgledala kot knjiga.
Tako Borislav zopet je predstavil orožje,
tokrat ustno preveril znanje strožje.
Medvedi, lisice, psi, kune in mačke so zveri,
ki poženejo nam strah v kosti.
A ni ga junaka, ki strahu ne premaga,
če ne drugače, pa šilce kratkega pomaga.
Še o glodavcih nam Boris Leskovic je predaval,
nas s potrebnimi podatki obmetaval.
Prav posebna vrsta so pa zajci,
ki celo leto skačejo naokoli s polnimi jajci.
Divjega petelina bomo dobili,
če pogorje Pokljuke, Mežaklje ali Jelovice bomo prehodili.
Janko Mehle nam je bičal, kaj je gozdna kura,
čeprav nas zanimala je le ura.
Smo po napornem predavanju se še na ekskurzijo podali,
edinstveno zbirko Polovič v Dobovi obiskali.
Se probe oblek veselili,
ob dobrem kosilu šale delili.
Aja, navadni fazan pa poligamna je poljska kura,
baje jeseni čaka nas v Prekmurje obljubljena tura.
Ujede oster vid imajo,
na daleč plen zaznajo.
Sove ptice so nočne,
v vratu precej močne.
Race po različnih biotopih čofotajo,
se vsega hudega obraniti znajo.
Še enkrat z izpitom je Simon Pleško pohitel,
in nas nepripravljene ujel.
Tuberkuloza bakterijska je bolezen,
to ni mačji kašelj, ampak moramo bit res oprezn.
Še predno smo izpit naredili,
nekateri so ga že za šankom pili.
Nam dr. Darko Veternik veli:
Pazite se, da kdo stekline ne dobi.
Anton Šubic nam res dal je vetra,
težka bukva vsem je šla na jetra.
Podzakonski akti, odloki, uredbe in ostala pravila,
takšna in drugačna navodila.
Strašno tremo pred zaključnim izpitom smo imeli,
zakaj še tega treba je, nismo razumeli.
Na koncu vsem kamen od srca se je odvalil,
nas v lovski koči Šenčur občutek zmagoslavja je preplavil.
Verjemite, ne bomo vas pozabili,
ko v loviščih z nabitimi puškami divjad bomo lovili.
Še več prakse z leti pridobili,
za klobuk smrekovo vejico zataknili.
Zatorej hvala vam vsem, ki za naše lovsko znanje ste poskrbeli,
da lahko smo danes lovske uniforme si nadeli.
Na nas naj skromna vas spomnijo darila ta,
da naša generacija vsekakor potencial ima.
Na svetu mnogo je stvari, se marsikaj zgodi,
ne le lovski tovariši, prijatelji smo si.
Vaši lovski pripravniki generacije 2012