Zima

[206]

Kot sami vidite je letos zima zelo radodarna z snegom in hladom.Sej je lepo pogledat ven ko je velik snega in je hladno,samo po drugi strani pa divjadi pričenja kmalu zmanjkovati ustrezne prehrane.Na Dolenjskem je po nižinah trenutno snega cca 25 cm,v višje ležečih predelih blizu 40,frišnega približno 15,spodaj je pa pomrzjen sneg in zmrzjena tla.
V naši LD smo do sedaj skrmili 3000 kg sladkorne pese,6 bal silažne krme in precej koruze.Za vikend planiram še obsekovanje bršljina.



Kako vi ukrepate ob takih vremenskih razmerah?Samo redno krmljenje na krmiščih ali tud kaj polagate seno ali kaj podobnega?

[Veper]

Ne me prijet za besedo vendar mislim da smo letos skrmili 20000 kg pese,26 silažnih bal ,in 4000 kg koruze.KOruzo insadje skozi celo leto 2009 ,ostalo pa v zimskih mesecih do danes. Revir je velik 3400ha in to je to. Poleg tega pa še seveda sadje za katerega nimam podatka in se vsekakor meri v nekaj tisoč kg ,odvisno od pridnosti lovcev pri pobiranju in raznosu in pa krmne njive predvsem bele detelje.
Aja pa snežna odeja je v višjih predelih trenutno cca 70-80 cm.

[206]

Aha,no jaz sem bolj mislil na letošnjo zimo ko je precej snega,to je od nekje novega leta naprej.

[Veper]

Ja saj v zimskih mesecih ,skozi celo leto krmimo samo koruzo in sadje.

[206]

Ste probali tud kaj z jabolčnimi tropinami?
Blizu nas imamo Dano ki dela sokove in se dobi tropine,samo pri nas je divjad ni obrajtala.Probala jo je,samo je nato raje brskala po snegu tako da so tropine skisale.

[jazbec]

Pri nas poleg koruze, pese,sena in sadja podremo še kakšno hojo, takšno košato z veliko omele.

[POLH]

Pri nas sta prisotna od velike divjadi "samo" srnjad in divji prašič, tako, da poleg privabljalnega krmljenja divjih prašičev s koruzo druge krme ne polagamo. Obdelamo pa vsako leto krmne njive, katere zasejemo s koruzo in ovsom. Oves zaužije divjad že prej (najraje ko je mlečen), na koruzo pa hodijo celo zimo, dokler je seveda ne zmanjka. Prakse, da bi podirali drevesa z obraščena z bršljanom pa nimamo.
Mislim pa, da je v razmerah kot so sedaj, vsaj v našem lovišču, najpomembnejše, da ima divjad mir in da ni preganjana (psi, rekreativci, delo v gozdu...).

[zober]

Jelenjad in srnjad imata najraje jabolčne tropine!Potem je pesa,seno in na koncu koruza!

[Krpan]

Priblem jabolčnih tropin pri nas je, da jih ima zelo rad tudi medo, in ko jih najde se najprej povalja po njih, in z vonjem zaznamuje, da so njegove. Tako da se jih potem jelenjad in srnjad na daleč izogiba.

Mislim, da so tropine in sadje primerne za krmo takrat ko v naravi dejansko tudi so. V jeseni v času ruka. Sedaj pa je bolj primerno seno in silaža, oziroma voluminozna krma.

[Bor]

Ali srnjad sedaj pride na seno.

LP

[Prepelicar]

V času take zime je smiselno zimsko krmljenje predvsem jelenjadi, pa tudi srnjad bo obiskala krmišča. Divjadi naj bo na razpolago čimbolj raznovrstna hrana in sicer cca. 60% voluminozne krme (seno, vejniki) katera divjadi zmanjša odbutek lakote in ureja prebavo zaradi vsebnosti čreslovin, katere so naravno čistilo, potem sočna krmila (pesa, travna silaža, tropine, sadje) cca. 30% katera divjadi omogočajo zadovoljitev potreb po vodi in cca. 10% močnih škrobnih krmil (koruza, žita, briketi), katera divjadi dajejo energijo in posledično občutek toplote. Predvsem pa je potrebno v bljižini zimskih krmišč zagotoviti mir, da se divjad po nepotrebnem ne vznemirja in zgulja energijo, krmišča pa morajo biti stalno založena že od pozne jeseni, da se divjad naje navadi. V takih primerih krmljenja bo v gozdovih zmanjšano objedanje in lupljenje gozdnega drevja in manjša škoda.

[Sagitarius]

...in velja od srne do krave.

[mugo]

Divjadi ni potrebno krmiti. Tisoče let je preživela brez tega.
Sevda pa bo hudo zimo preživelo toliko živali, kot jo okolje prenese. S krmljenjem umetno povečujemo prehranske zmožnosti okolja za divjad, zaradi naših interesov po čimbolj uspešnem lovu. Egoistično in prav nič sonaravno.

[detel]

Mugo, delno se strinjam s teboj. Ne razumem pa da ponekod krmite celo leto (Notranjska), ne vidim potrebe :icon_confused:.

[mugo]

Mugo, delno se strinjam s teboj. Ne razumem pa da ponekod krmite celo leto (Notranjska), ne vidim potrebe :icon_confused:.

Je potreba, po privabljanju divjadi iz sosednjih lovišč :icon_twisted::icon_twisted::icon_twisted:

[JANEZ L]

Lp!

Mugo absolutno se bom strinjal s tem, ko bodete gozdarji s svojimi inšpekcijskimi službami zagotovili v času zime popolni mir v Naravi, ne pa mahali z zakoni, ki so samo mrtva črka na papirju. pa še nekaj, kaj je že cilj gospodarjenja z gozdovi ali sedaj tudi le še upravljate in prepuščate, da se krajina stihijsko zarašča in pomljajuje in redči in...

Lovski zdravo
Janez L

[mugo]

Mugo absolutno se bom strinjal s tem, ko bodete gozdarji s svojimi inšpekcijskimi službami zagotovili v času zime popolni mir v Naravi, ne pa mahali z zakoni, ki so samo mrtva črka na papirju. pa še nekaj, kaj je že cilj gospodarjenja z gozdovi ali sedaj tudi le še upravljate in prepuščate, da se krajina stihijsko zarašča in pomljajuje in redči in...
L

Težko bodemo gozdarji kaj zagotovili, ker nimamo svojih inšpekcijskih služb, smo pa edina državna institicija, ki je dejansko prisotna na terenu, žal brez pooblastil v tem smislu, kot navajaš.
Ciljev gospodarjenja z gozdovi je pa veliko, sicer pa ti to vse veš, saj si gozdar.

Še enkrat trdim, krmljenje naše avtohtone divjadi ni potrebno, je škodljivo, neavtohtone divjadi pa ne potrebujemo v naših gozdovih.

[JANEZ L]

Lp!

A vidiš no, ko pa je kje vržena žogica, pa nimamo nič...

Tisočletja je naša divjad preživela zime brez krmljena, tisočletja je imela pozimi mir, sedaj ga pa nima in ko bomo, vsi souporabniki okolja toliko ozaveščeni, da rabijo divje živali pozimi mir, tedaj in le tedaj bo tako, kot je bilo tisočletje nazaj, a tega nikoli ne bo. Kljub temu, da je naš model "upravljanja" z divjadjo na visokem nivoju ne bodimo bolj papeški od papeža... Tudi naša avtohtona srnjad rabi v mesecih pomankanja mir, da po nepotrebnem ne troši energije, če pa tega ni, smo ji dolžni zagotoviti toliko hrane, da lahko to nadoknadi... Mogoče sem res neumen in imam zelo svoje poglede na to, a vseeno je tu le preprosta matematika...

Lovski zdravo
Janez L

[mugo]

A vidiš no, ko pa je kje vržena žogica, pa nimamo nič...
Lahko pa napišem kakšno stran o ciljih upravljanja z gozdovi, pa sem presodil, da nima smisla in ne spada v to temo.

Sicer se pa popolnoma strinjam s tabo, mir potrebuje divjad.
Na srečo je divjad prilagodljiva in se ali umakne ali postane tolerantna do motenj. Hraniti pa je ni potrebno, ker to povzroča več škode kot koristi.

[Prepelicar]

Težko bodemo gozdarji kaj zagotovili, ker nimamo svojih inšpekcijskih služb, smo pa edina državna institicija, ki je dejansko prisotna na terenu, žal brez pooblastil v tem smislu, kot navajaš.


Kaj pa je potlej gozdarska inšpekcija? Pa ne se farbat.

[mugo]

Kaj pa je potlej gozdarska inšpekcija? Pa ne se farbat.

Spada pod inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, pod MKGP, ne pod ZGS. In lahko jo vsak pokliče.

[luka]

Ja včasih je res bil mir... pa je res bil? A volcje, ki jih je bilo v malo večjem številu so dali divjadi (srnjadi, jelenjadi) pozimi mir? So ga verjetno dali. ko je bila divjad umirjena. Pri nas pač krmimo, ker...

LZ L

[MC53]

Divjadi ni potrebno krmiti. Tisoče let je preživela brez tega.
.
Se strinjam, da krmljenje divjadi ni potrebno, a le načelno! In ta načela velevajo, da tudi pogozdovanje ni potrebno. Še več, je škodljivo! Le zakaj potem gozdarji takoj, ko se zgodi kakšna naravna ujma – npr. večji vetrolom, tako hitro pripravijo načrte, v katerih določijo, koliko sadik bomo za umetno pogozdovanje teh površin zopet morali plačati davkoplačevalci? In zakaj je potrebno v financiranje te zlagane ekološke akcije – nakup sadik in pogozdovanje, vabiti celo "donatorje", ki sicer bogatijo na račun fosilnih goriv. In ko je običajno takšno pogozdovanje opravljeno, vsi udeleženci, skupaj z gozdarji, v siju žarometov filmskih kamer, kar preveč radi pokažejo lažno podobo najbolj skrbnih naravovarstvenikov.

Ali se zavedamo, da z umetnim pogozdovanjem vedno znova degradiramo življenjski prostor divjadi, ki nastane in je tudi nekoč, ko še ni bilo gozdarjev, nastajal kot naravni proces. Izključno zaradi gospodarskih koristi gozda, se prevečkrat obnašamo, kot da divjad ni več sestavni del gozdnega ekosistema. Ali res ni dovolj, da smo divjad tako prikrajšali za njen življenjski prostor s spremenjeno podobo nekoč naravnih gozdov – sestavni del teh so bila tudi grmišča, in z urbanizacijo, s katero smo zasedli praktično ves prostor, kjer so bila nekoč zimovališča in mirne cone za divjad?

In če k temu dodamo vedno večji nemir v okoljih, kamor se je divjad še včeraj lahko zatekla v hudi zimi, težko ostanem pri brezpogojnemu strinjanju, da krmljenje določenih vrst divjadi - jelenjad v zimskih razmerah, res ni potrebno krmiti ali bolje, opravičeno. A ne zato, da zagotovimo višji prag preživetja in več divjadi za uspešen lov, ampak z namenom, da omilimo škode v gozdovih.

In da zaključim: če bi tudi lovci ravnali enako neučakano, kot je prikazan primer umetnega pogozdovanja, bi po vsaki ekstremni zimi morali takoj vložiti v naravno okolje nekaj tisoč mladičev divjadi vzgojenih v umetnih oborah? In tem primeru bi nam lahko gozdarji opravičeno očitali, da to počnemo izključno zaradi pričakovanih koristi pri lovu!

[Krpan]

Pri nas krmimo, ker se zgledujemo po LPN, ki delujejo v okviru ZGS, zato gozdarji najprej razčistite v svoji hiši.

Z tem pogoje za življenje divjadi približamo pogojem, ki jih ima v LPN. Z zimskim krmljenjem, dosežemo, da se kakšna košuta udomači in v našem lovišču povrže teleta.

Z privabljalnim krmljenjem čez leto pa na kratko držimo prašiče, tako da praktično nimamo škod.

Privabljalna krmišča z koruzo pa so zelo pomembna za odnose z lokalnim prebivalstvom, saj tam celo leto zadržujemo medvede, ki tako ne iščejo hrane v okolici vasi. Čeprav to nismo dolžni delati, pa na lastne stroške to vseeno počnemo v blagor ljudstva.

[Prepelicar]

Spada pod inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, pod MKGP, ne pod ZGS. In lahko jo vsak pokliče.

In kam spada ZGS? Mar pod notranje zadeve?!

[Veper]

Tovariši da se ne bo razprava razvila v napačno smer ker je tema jasna torej zima in krmljenje

[tarfila]

Lp!

Mugo absolutno se bom strinjal s tem, ko bodete gozdarji s svojimi inšpekcijskimi službami zagotovili v času zime popolni mir v Naravi...

Lovski zdravo
Janez L

Pr nas mamo na zelo odročnem kraju (to j tam k je Vepar plenu !)
krmišče s peso in senom, 50m stran pa še herkules s koruzo...in v najhujši zimi, k je snega čez rit, napeljujejo točno tam žičnico in bojo golcal na veliko ! Na juriš !

[mugo]

Da odgovorim na vse juriše proti ZGS, tukaj jaz zastopam svoja mnenja in svoja videnja zadev, nisem nikakeršen uradni govorec kakšne državne ustanove....

MC53, ti primerjaš drevo, ki raste 200 let z jelenom, ki živi 10krat manj časa. In primerjaš populacijo živali, ki se v polno moč po kakšni "katastrofi" lahko povrne v nekaj letih, z gozdom, ki se po kakšni ujmi v polno moč povrne v recimo 100 letih. Da ne govorimo o eroziji in podobnih stvareh, ki jih preprečimo s pogozdovanjem, saj drugje se ga pa danes ne izvaja skoraj nič.
Pa tudi ravno vsa zimovališča in mirne cone tudi niso danes pozidana, se ti ne zdi da pretiravaš s tako trditvijo? Konec koncev je visoke divjadi v zadnjih desetletjih v naši državi veliko več kot v preteklosti, ko še ni bilo take močne urbanizacije.... očitno le niso razmere za divjad tako slabe.


Krpan, kaj delajo v LPN-jih je komerciala, in tudi proti temu sem, amapk to jim je edini način, da preživijo, ker jim država, ki jih je ustanovila ne daje denarja za naloge, zaradi katerih sploh obstajajo.

Za privabljalno krmljenje in odvračalno krmljenje (to ni pozimi) se pa strinjam, da je potrebno, eno za učinkovito izvajanje odstrela in drugo da se zadrži prašiče stran od kmetijskih površin.

Zimsko krmljenje pa za preživetje naših avtohtonih vrst divjadi res ni potrebno, divjad zimo prebije z zadostno količino tolšče, ki si jo nabere v jeseni in čez zimo ne potrebuje kaj dosti hrane. S krmljenjem ji pa samo aktiviramo prebavo, ki se normlno pozimi zelo upočasni. S tem dosežemo samo to, da žival začuti več lakote, potrebuje več hrane in zato lahko povzroča tudi več škode, sploh so na udaru okolice krmišč, kjer je divjad umetno skoncentrirana v velikem številu.

[springer]

Naj najprej pohvalim Blejske jagre, redno (neglede na vreme) vsak dan zalagajo tri krmišča za muflone (večina seno, kakšen storž koruze in malo pese).

Zima je čas pomankanja, čas ko narava izbira kdo je dovolj močan, da preživi v nekem okolju. Plenilci nato le olajšajo smrt osebkom, ki jih je premagala zima. Smrt pozimi daje smisel rojstvu spomladi. To je tako opevana in pri nekaterih zaželena naravna selekcija, ki izbere osebke neglede na CIC točke.

Smo pa divjim živalim močno spremenili okolje, ki zagotovo ni več naravno (hrastovih gozdov po nižinah mamo samo za vzorec, obrečna jelševja....) in rekreirat se moramo tudi vsak dan, najlepše je v zasneženih gozovih in gorah (če maš srečo, da si sam je res "mir za bogove").

Krmišča za kaj pa ne, vendar skrbno načrtovana, vsak dan založena s času primerno sestavo in količino krme. V kolikor tega ne moremo zagotoviti je bolje, da jih ni.

[MC53]

MC53, ti primerjaš drevo, ki raste 200 let z jelenom, ki živi 10krat manj časa. In primerjaš populacijo živali, ki se v polno moč po kakšni "katastrofi" lahko povrne v nekaj letih, z gozdom, ki se po kakšni ujmi v polno moč povrne v recimo 100 letih.

Mugo, prav nič nisem primerjal in ne primerjam drevo z jelenom. Nisem med tistimi, ki ne vidijo gozda zaradi dreves in še manj tisti, ki ne vidi gozda zaradi jelena. A če želimo biti načelni in ta načela tudi javno zagovarjamo, potem priznajmo, da je tudi umetno pogozdovanje za preživetje gozda nepotrebno. Pogozdovanje je le vmešavanje človeka v naravne procese, je praviloma le entropija vnašanja umetne energije v gozd, zaradi ekonomske preračunljivosti. Kajti tudi gozd je preživel tisočletja brez vmešavanja človeka. In sestavni del naravnih procesov v gozdu, tudi v pragozdu, je tudi umiranje, praviloma zaradi naravnih ujm in seveda rojevanje novega. Zato so tudi določene površine v gozdu zaraščene z bogatim zeliščnim slojem in grmovjem, torej brez 200 letnih dreves, ravno tako pomemben del gozda in so v polni ekološki moči gozda, seveda če pri tem odmislimo le kratkoročne ekonomske koristi gozda. In v takem gozdu je in mora imeti domovinsko pravico tudi divjad. In takšnega gozda, kot zatočišča divjadi pozimi, je žal vse manj.

Mugo, ali se kdaj recimo vprašaš in mogoče lahko poveš oceno, za koliko se recimo vsako desetletje zmanjša nosilna kapaciteta gozda za divjad zaradi neizkoriščenih načrtovanih možnih posekov lesa. Kaj prinaša za prehranske pogoje divjadi in biotsko pestrost gozda vsak nov neposekan milijon kubikov lesa v slovenskem gozdu? Kaj pomenijo neizvedena gojitvena dela v gozdu? No na srečo in v opomin, tudi v naravi gozda so naravne zakonitosti neizprosne in upor okolja iz naših gozdov že odstranjuje, mimo volje in znanja gozdarjev ali hotenja lastnikov, vse več dreves. Le zakaj!?

In še enkrat: nisem zagovornik krmljenja divjadi pozimi, še manj pretiranega, slabo načrtovanega in z nepravilno sestavo krme. Želel sem le povedati, da so toga stališča proti krmljenju divjadi (jelenjadi pozimi) v pogojih kakršne danes nudi divjadi gospodarski gozd, lahko v določenih razmerah ravno tako napačna, kot so posledice strokovno neodgovornega in pretiranega krmljenja.

[mugo]

Mugo, ali se kdaj recimo vprašaš in mogoče lahko poveš oceno, za koliko se recimo vsako desetletje zmanjša nosilna kapaciteta gozda za divjad zaradi neizkoriščenih načrtovanih možnih posekov lesa. Kaj prinaša za prehranske pogoje divjadi in biotsko pestrost gozda vsak nov neposekan milijon kubikov lesa v slovenskem gozdu?
O nosilni kapaciteti iz trega vidika ti seveda nihče ne zna odgovoriti v številkah, vsem pa je jasno, da je v enomernih debeljakih (mimogrede, k tej strukturi sicer težijo vsi naravni procesi v večini ekoloških pogojev v našem gozdu) najmanj prehranske ponudbe za rastlinojedo divjad. In tudi to je znano, da je slaba realizacija možnega poseka eden največjih problemov danes v gozdarstvu. Da so mladovja in grmišča ter podobne površine bistvene za veliko večino živalskih vrst v gozdu je tudi znano, ne zdi pa se mi vnašanje enormnih količin raznovrstnih vrst krme za divjad način, kako popraviti tako stanje (pomanjkanje takih površin). V časih, ko lastnik svobodno razpolaga s svojo lastnino je utopično pričakovati, da bi ta problem kar na hitro rešili s spremembami zakonodaje. Najbolj verjetna rešitev se mi zdi, da bo prišla z draženjem energije, ko bomo (bodo) prisiljeni izkoriščati energetske rezerve v lesu. Lovci pa bi svoj trud, energijo in sredstva lahko namesto v nakup kmetijskih pridelkov, ki jih potem vozimo v gozd, raje vložili v izboljševanje pogojev za divjad. To je seveda težje, kot pripeljati en kamion sladkorne pese v gozd. Se pa da, LD lahko kupi primerna zemljišča (ekonomsko manj zanimive gozdne površine itd.) in na njih izvaja ukrepe za izboljšanje prehranskih pogojev za divjad (košenice, grmišča...). S tem ne vnašamo umetne energije v gozd, in tako umetno ne višamo prehranske kapacitete gozda, s krmljenjem pa jo.

[detel]

Zdrava divjad se pripravi na zimo in jo bo preživela. Slabotna bo podlegla. To so zakoni narave in jih ni dobro spreminjati. Divjad ni govedo. Nekateri krmijo zaradi interesov, drugi iz čustvenih razlogov. Grešijo eni in drugi. Mugo ima prav:icon_study:. Tu mislim na krmljenje v hudih zimah, ne na odvračalno .

[Veper]

Najboljša zimovališča jelenjadi je zavzel človek,jih pozidal ali pa kako drugače naredil neuporabne za divjad.Tudi kmetijstvo je naredilo svoje z električnimi pastirji in podobnimi zadevami.Z ograjenimi avtocestami smo preprečili migracijo jelenjadi na tisočletna zimovališča.Kot je že bilo napisano je divjad vse bolj vznemirjana tudi pozimi. Torej prebroditi zimo na način kot je bilo to možno pred stoletji je nemogoče.

[luka]

Tudi moje mennje je, da je potrebno izboljšat naravne razmere v okolju in tako zagotoviti dodatno hrano in s tem povečati možnost preživetja brez krmljenja. So pa biotehniška dela res bolj zapetena in zahtevajo razmeroma daljši čas.

LZ L

[206]

Ne razumem kako nekateri v zimskem krmljenju vidite egoizem in večanje številčnosti divjadi za boljši lov in ne vem še kaj vse.


Ko smo pisali prošnje za sprejem v lov,KDO ni pisal da ima rad naravo,živali,da jim pomaga in to?Kdo?
V tem da jim ob visokem snegu pomagamo z krmišči in polaganje ostale prehrane da lažje preživi hudo zimo,jaz ne vidim nič slabega.Vsi bi samo jagali,pa streljali,pa pametovali kako bi gospodarili.Ko je pa treba it nasekat malo bršljana al pa nest koruzo v ruzaku na grib so pa vsi pametni.


Lovsko pravično je da divjadi v težkih razmerah pomagamo lažje preživeti.

[mugo]

Najboljša zimovališča jelenjadi je zavzel človek,jih pozidal ali pa kako drugače naredil neuporabne za divjad.Tudi kmetijstvo je naredilo svoje z električnimi pastirji in podobnimi zadevami.Z ograjenimi avtocestami smo preprečili migracijo jelenjadi na tisočletna zimovališča.Kot je že bilo napisano je divjad vse bolj vznemirjana tudi pozimi. Torej prebroditi zimo na način kot je bilo to možno pred stoletji je nemogoče.

Pretiravaš. Dobro veš, da je recimo zadnje 2 - 3 desetletja številčnost velike divjadi taka, kot prej ni bila nikoli, kolikor daleč seže naše znanje (podatki).
Zimovališča (vsaj v naših krajih) so locirana na prisojnih pobočjih hribov in gora, ponavadi tam, kjer je najbolj strmo, torej je neprimerno za pozidavo in kakšno intenzivno rabo. Pa ne vem, če ravno jelenjad migrira čez pol slovenije na zimovališča.
Še ena kost za glodanje: Trdim, da s krmljenjem omogočamo preživetje osebkom v slabši kondiciji (recimo tudi s slabšo tako ali drugačno zasnovo), ki bi jih sicer narava izločila. S tem ne delamo nič dobrega za populacijo.

[Veper]

Mugo saj se verjetno res ne spomniš kakšen odstrel se je vršil pod Simoničem na snežniku. Pred pokolom se je paslo tudi po 150 kosov jelenjadi po dolini obrha in to podnevi.Danes jih je ponoči mogoče v najboljšem slučaju 20. Pred 40 leti je vsako leto migriralo nekaj sto kosov jelenjadi iz suhokranjskih revirjev proti stični in okolici,sedaj je tam vsega skupaj mogoče 5 kosov jelenjadi čez celo leto. Mugo spoštujem tvoje znanje vendar včasih vse kar je zapisano ne drži. Na notranjskem recimo gozdarji odkrito priznavajo velike zasluge za komercialno uspešnejše gozdarstvo ravno Simoniču. Dobro res je da je jelenjad objedala jelko in to kar precej in bi jo še,če je nebi pozimi krmili. In če je nebi bi gozdarji zopet zahtevali pokol v korist gozda. Nočem se kregati vendar v tem pogledu se gozdarji in lovci pač ne razumemo najbolje. Gozdarji v korist dobička ,lovci v korist divjadi in lovskih užitkov.LPNji pa izključno za korist in dobiček.

[capra ibex]

Še ena kost za glodanje: Trdim, da s krmljenjem omogočamo preživetje osebkom v slabši kondiciji (recimo tudi s slabšo tako ali drugačno zasnovo), ki bi jih sicer narava izločila. S tem ne delamo nič dobrega za populacijo.

Tole se jaz povsem strinjam. Vendar če bi ukinili krmljenje bi bilo treba uskladiti precej drugih stvari da bi se to lahko sprovedlo (prepoved gibanja in gozdarske dejavnost na zimovališčih, pa še vsako spomlad organizirati množične akcije iskanja divjadi oziroma njenih delov kateri bi se šteli v letni odvzem, pa še kaj bi se našlo...)
Če pa je potem tukaj še odločba ki dovoljuje odvzem jelenjadi januarja februarja ko je najbolj kritično pa to nikakor ne gre skupaj. Za muflona pa itak vemo zakaj ima lovno dobo do 28.2. in to še enoletnih ovc od katerih jih je 99% brejih :icon_confused:

[mugo]

Mugo saj se verjetno res ne spomniš kakšen odstrel se je vršil pod Simoničem na snežniku. Pred pokolom se je paslo tudi po 150 kosov jelenjadi po dolini obrha in to podnevi.Danes jih je ponoči mogoče v najboljšem slučaju 20. Pred 40 leti je vsako leto migriralo nekaj sto kosov jelenjadi iz suhokranjskih revirjev proti stični in okolici,sedaj je tam vsega skupaj mogoče 5 kosov jelenjadi čez celo leto.

Nekako poznam to zgodbo iz vaših koncev. O številčnosti divjadi sem napisal na splšno, za celo državo, da je višja v zadnjih desetletjih. S tem se pa verjetno strinjaš, saj se je npr. jelenjad ali pa še sploh divji prašič v zadnjih desetletih razširila na veliko večja območja, kot jih je (sta) jih poseljevala prej. Edini oprijemljivi podatek o številčnosti divjadi ki ga imamo za nazaj je odstrel, in ta je v zadnjih desetletjih na ravni države precej višji kot pred npr. 50 ali 100 leti.



Mugo spoštujem tvoje znanje vendar včasih vse kar je zapisano ne drži. Na notranjskem recimo gozdarji odkrito priznavajo velike zasluge za komercialno uspešnejše gozdarstvo ravno Simoniču. Dobro res je da je jelenjad objedala jelko in to kar precej in bi jo še,če je nebi pozimi krmili. In če je nebi bi gozdarji zopet zahtevali pokol v korist gozda. Nočem se kregati vendar v tem pogledu se gozdarji in lovci pač ne razumemo najbolje. Gozdarji v korist dobička ,lovci v korist divjadi in lovskih užitkov.LPNji pa izključno za korist in dobiček.

Veper takole bom rekel. Povsod imamo ekstreme in napake iz preteklosti. Vsi poznamo napake preteklega pristopa "gojitve" divjadi, pa tudi gozdarji priznavamo napake npr. s preteklim posiljevanjem smreke v vsak gozd pa še kaj bi se našlo. Notranjska pa je bila v preteklosti za moje pojme res en poligon za preizkušanje različnih metod, tako lovskih kot gozdarskih. Konec koncev pa so vsi naši predhodniki (enako kot mi danes) verjetno verjeli, da delajo le dobro za divjad in gozdove.
Ekonomika pa na srečo ni vodilni moto v gozdarstvu, pa tudi nikoli ni izključno bila, sicer bi imeli danes gozdove take kot..... nekateri "razviti" evropejci.
Vsi ekstremi so slabi, tako gozdarski kot lovski, delati moramo z roko v roki in se znebiti starih navad, če so slabe.
Kar pa se LPN.jev tiče, kolikor vem delajo izključno zato, da imajo na koncu za plače, ne za nevem čigavo korist in dobiček.

[alojz1]

Danes smo imeli tudi pri nas akcijo krmljenja srnjadi. Ker je veliko dreves obraslih z bršljanom , in je velikokrat nedostopen ( visoko na gladkem deblu) sem vzel najlonsko vrv, ki sem jo navezal na sekiro in vrgel preko drevesa. Drugi konec se priveže na sosednje drevo. S pomočjo vrvi se lahko povzpnemo visoko in obsekamo bršljan z mačeto. Tako ne poškodujemo drevo, bršljan pa se drugo leto ponovno obraste.

Povejte, kako to delate drugje in kakšne izkušnje imate
Pa ne zopet razpravljati, da to ni potrebno. Tudi sam vem, da v naravi slabotna divjad brez hranjenja pogine ( največ ob koncu zime).
Pri srnah se v tem času tudi začne razvijati zarodek in rabi hrano.
Selekcijo slabotnih živali delajmo raje z odstrelom.

[alojz1]

Zanima me predvsem, če je kdo opazil kakšne negativne posledice pri krmljenju z bršljanom.
Bršljan je povsod opisan kot strupena rastlina, predvsem jagode. Vendar pa tudi jagode jedo ptice.

[Sagitarius]

To velja verjetno bolj za ljudi, pa morda domače živali. Če bi bilo živalim strupen, ga najbrž ne bi jedle, ker jim bršljan ni glih neka novost.

[gamsar]

Glede na to, da sedaj delam prakso na Zavodu za gozdove moram biti previden v svojih izjavah. Pa vendar. Zavod za gozdove ima semena sončnic, da krmi ptiče pevce na dvorišču. Ampak ja, ptiči pevci ne povzročajo nikakršne škode v gozdu, omembe vredne.
Jelenjad. Zelo škodljiva vrsta, ki ti uniči vso mladje, zato jo je treba držati na kratko. To pa je drugače kot ena sinička. Teh pa nikar krmiti, ker bodo potem lupili, obgrizali in objedali in še roge si bodo drgnili v mladje jelke in smreke in plemenitih listavcev. Naj pocrka golazen, da bode večja lesna zaloga, večji letni prirastek in s tem več cvenka. :icon_lol: Malce za šalo, malce za res.
Če pa povsem resno pogledam na krmljenje pa tako. Res je, da divjad tisočletja ni potrebovala človekove pomoči v hudi zimi. Res je, da fiziologija prebavil večine vrst parklaste divjadi deluje tako, da v zimskem času ni tolikšne potrebe po hrani, kot čez leto. Res je, da bodo vse avtohtone vrste parklaste divjadi preživele brez krmljenja. Če ne bomo krmili, bomo prišparali pri krmi. Masovno krmišče je lahko žarišče bolezni, lahko se pojavljajo škode od jelenjadi na mladovju. Toda !!! Krmljenje je eden od še zadnjih ukrepov, ki ga laična javnost pozdravlja in odobrava. Krmljenje se izvaja zadnjih 100 let na določenih predelih redno. V 100 letih se zamenja nekaj generacij divjadi. Divjad se tega navadi. Primer glavno krmišče Plana v LPN Kozorog. Dokler bo zadnji jelen tam gor tacal zemljo in lupil smreke, toliko časa bo hodil na krmišče. Tudi zadrževanje divjadi s krmljenjem stran od prometnic zmanjšuje pogostost trkov in s tem ekonomske posledice. O muflonu ne bi izgubljal besed. Brez krmljenja v taki zimi kot je ta, jim trda prede. Tudi o miru, o človekovih posegih v naravne habitate ste pisali. Seveda. Ne govorit, da to ne vpliva. Če bi imeli Serengeti v Karavankah (beri naravni rezervat brez prisotnosti človeške vrste) potem se ne bi ukvarjali ne s škodami na drevju in ne s krmljenjem. Ker to območje ljudje oblegajo na vseh koncih in krajih divjad nima mira in s tem pozimi troši dodatno energijo. Ko ji zmanjka zalog, vemo kaj sledi. Glede tega, da narava v hudi zimi sama pobere šibke osebke in nam pomaga pri izbirnem odvzemu pa je tako, da pri pobiranju poginule divjadi nikakor ne moremo najti vseh osebkov. Zato bi bilo smiselno ob hujših zimah načrt odvzema nekoliko zmanjšati!!! Če je huda zima naš pomočnik pri realizaciji načrta odvzema, ji dajmo to mesto. Žal pa na določeno št. osebkov letnega odvzema pride še vsaj 10-20% odvzema, ki ni evidentiran. (krivolov, povoz in kraja divjadi s ceste, kosti poginule divjadi nikdar najdene strohnijo v gozdu).
Če strnem misli. Krmljenje podpiram, toda ne za vsako ceno. Močno je treba paziti, da se ne pretirava z močno krmo-koruzo. Treba je paziti, da ima divjad na razpolago zadosti sočne krme: pese, jabolk, tropin. Krmi naj se samo in zgolj v zimskih razmerah. Krmljenje jeseni in spomladi ni potrebno. Krmljenje srnjadi je tako po zakonu prepovedano, gamsov ni smiselno krmit, ker so edina vrsta, ki redko pridejo na seno, če sploh. Prašiče se krmi privabljalno celo leto. Torej je zimsko krmljenje primerno le za jelenjad in muflone.
Vzporedno s krmljenjem je potrebno napraviti vse, da ne pride do večjih posledic na drevju v bližini. Lahko tudi z zaščitnimi sredstvi. Potrebno je zagotavljati mir. Konec koncev ne vem, zakaj v javnost ne gre nobeno obvestilo, pobuda, da v taki hudi zimi divjad potrebuje mir. Pse na vrvice, omejeno gibanje okoli krmišč in zimovališč, itd. Treba bi bilo kaj narediti za tako nujen mir !!!!

[mugo]

Gamsar, če je krmljenje naš zadnji ukrep, ki ga javnost pozdarvlja, se nam slabo piše. Mogoče bi bilo boljše, če bi znali javnosti predstaviti naša prizadevanja za mir v gozdu, naše ukrepe za izboljšanje življenjskih pogojev za divjad v okolju in podobno. Tiste pravljice, da dobri lovec nosi pozimi v nahrbtniku ubogim srnicam hrano, nam počasi zmanjkuje, pa še v javnosti vedno večkrat slišimo očitek, da divjad krmimo, da jo potem lažje streljamo.
Krmili so divjad (še veliko bolj kot zdaj) že kar nakaj desetletij ali recimo stoletje nazaj. Verjetno še več kot jo danes. Danes pa naj bi bili vedno slabši pogoji za divjad, s tem nekateri utemeljujete krmljenje. Toda podatki za celo Slovenijo so za odstrel taki:

Leto srnjad jelenjad gams muflon
1965 9870 417 522 0
1970 11522 1204 1105 21
1975 20564 1708 1727 232
1980 27661 3098 2458 377
1985 36301 3427 1478 475
1990 42736 4713 1974 549
1995 31163 3528 1805 567
2000 31080 3686 1983 623
2005 34656 4475 2289 744

Tako da težko govorimo, da so pogoji vedno slabši, ali pač?
Divjad je prilagodljiva, vsaj večina vrst in zato očitno še vseeno dobro preživi ob vseh škodljivih vplivih, ki jih ljudje prinašamo v njen življenjski prostor.
Nemir, urbanizacija, ceste in podobno negativno vplivajo na divjad, to je dejstvo. Vse te omejitvene dejavnike, če jih lahko tako poimenujem, lahko po neki logiki skupaj z vsemi drugimi dejavniki, ki vplivajo na divjad v nekem prostoru z enim pojmom poimenujemo nosilna kapaciteta okolja za divjad. Ki pa očitno glede na zgornje podatke še vseeno ni tako slaba (na srečo). In te kapacitete ne moremo izboljševati z zimskim krmljenjem, ker je to preozek ukrep, časovno in količinsko omejen in vprašljiv (škodljiv) glede na vpliv na življanjski bioritem živali in njihov letni cikel presnove, ker so prilagojene na zimsko pomanjkanje hrane. Po mojem mnenju je izboljševanje nosilne kapacitete okolja za divjad možno in dopustno le z ukrepi v okolju divjadi, ki so trajni in ne spreminjajo bioritma divjadi. Če že krmimo in počnemo to zaradi preživetja divjadi v hudih zimah, potem je za ta namen krmljenje s suho krmo (seno) povsem dovolj.

[mugo]

Nekaj zanimivega branaja na to temo: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dd_jerina_klemen.pdf
-o krmiščih od str. 103 naprej :icon_study:

[detel]

Kar se tiče bršljana, mislim, da ni strupen. Jedo ga tudi moje koze, jagode pa sedaj pozimi tudi ptiči (kosi). Je pa zaradi koruze že poginjala srnjad (zastrupitev, acidoza).

[MC53]

Danes pa naj bi bili vedno slabši pogoji za divjad, s tem nekateri utemeljujete krmljenje. Toda podatki za celo Slovenijo so za odstrel taki:

Leto srnjad jelenjad gams muflon
1965 9870 417 522 0
1970 11522 1204 1105 21
1975 20564 1708 1727 232
1980 27661 3098 2458 377
1985 36301 3427 1478 475
1990 42736 4713 1974 549
1995 31163 3528 1805 567
2000 31080 3686 1983 623
2005 34656 4475 2289 744

Tako da težko govorimo, da so pogoji vedno slabši, ali pač?
Če že krmimo in počnemo to zaradi preživetja divjadi v hudih zimah, potem je za ta namen krmljenje s suho krmo (seno) povsem dovolj.
Z navajanjem podatkov o gibanju odstrela nam Mugo sporoča, da je divjad praviloma dovolj prilagodljiva na negativne spremembe v okolju in da se zato razmere zanjo niso bistveno poslabšale. Ali je res tako? Ali niso podatki o gibanju odstrela srnjadi po letu 1990 dovolj zaskrbljujoči (verjetno navajaš le podatke o čistem odstrelu brez izgub)? Srnjad je namreč zelo pogosta vrsta divjadi in poseljena po vsej državi. Je po populacijski dinamiki gibanja številčnosti med najbolj stabilnimi vrstami. In srnjad je tipičen zelo specializiran rastlinojedi izbiralec, ki zato najprej opozori na poslabšanje prehranskih razmer v okolju – torej tudi v gozdovih. Na kaj nas torej opozarja podatek o precejšnjem padcu odstrela srnjadi po letu 1990, še zlasti če upoštevamo dejstvo, da se je v obdobju okoli leta 1990 načrtoval in izvajal odstrel manj napeto, kot kasneje.

Tudi odstrel jelenjadi se je po letu 1990 kar precej zmanjšal. Verjetno še bolj značilno, če bi primerjali le podatke o odstrelu jelenjadi v osrednjih območjih. Le zakaj? Zakaj se jelenjad zadnjih dvajset let vse bolj širi v območja, kjer je nekoč ni bilo. Mogoče zaradi izboljšanja življenjskih pogojev v osrednjih območjih jelenjadi!?

In da je krmljenje s suho krmo (seno) povsem dovolj? S tem se pa zares ni mogoče strinjati!

Zimsko krmljenje divjadi z neustrezno sestavo krme spada med škodljive ukrepe, enako kot nepravilno izbrane lokacije ali izbrana gostota krmišč. Zato je krmljenje le s suhim senom nepremišljen ukrep, ki pomeni "lovsko proizvajanje dodatne škode v gozdovih" ter neposredno škoduje posamezni vrsti – recimo srnjadi. Da ne bo nesporazuma: zimsko krmljenje srnjadi z vidika ohranjanja vrste ni potrebno, odločno pa moramo lovci nasprotovati "uradniško določeni" prepovedi krmljenja srnjadi. Eden izmed pomembnih ciljev pri gospodarjenju s srnjadjo, je zagotovo znižanje izgub v prometu. In nesporno lahko v ekstremnih zimah (v času ob koncu zim), z načrtnim kratkoročnim "odvračalnim" krmljenjem, s katerim zadržimo srnjad proč od cestišč (zaradi uporabe soli, brežine cest zgodaj skopnijo in poleg paše ponujajo srnjadi veliko rudninskih snovi), bistveno zmanjšamo izgube v prometu. Seveda smemo srnjad, ki je izrazit rastlinojedi izbiralec krmiti le z ustrezno, to je lahko prebavljivo in kakovostno krmo in nikakor ter v nobenem primeru ne s senom! Zgradba prebavil srnjadi ne omogoča ustrezne presnove celuloznih rastlinskih vlaken, zato je zimsko krmljenje srnjadi z voluminozno hrano, kot je suho seno, škodljivo ter lahko celo usodno za preživetje srnjadi (znani so žalostni primeri pogina srnjadi zaradi "morilskega" krmljenja s senom, ki mu je bila ob skladiščenju poleti dodana sol). Zato se lovci še v tako ekstremnih zimskih razmerah nikoli ne odločajmo za krmljenje srnjadi s senom, ampak raje poskrbimo, da srnjadi ponudimo hrano iz njenega jedilnika v naravnem okolju (namenska sečnja, zlasti dreves jelke, ki so porasla z omelo, krmljenje jabolk in tropin…).

Ne glede na dejstvo, da jelenjad - za razliko od srnjadi, potrebuje za uspešno presnovo tudi voluminozno hrano, je krmljenje le s suhim senom neumnost. Pravilno oziroma primerno krmljenje jelenjadi je eden izmed bolj zahtevnih ukrepov, ki poleg pravilne sestave krme in načina krmljenja, zahteva predhodno pravilno izbiro lokacij krmišč in ustrezno gostoto le teh. Zavedati se moramo, da le s krmljenjem nikoli ne zadostimo jelenjadi njenih prehranskih potreb in da zato jelenjad tudi ob izdatnem zimskem krmljenju, še vedno rabi veliko hrane iz naravnega okolja. Ker se razmere v okolju z razvojem gozda spreminjajo, je potrebno včasih opustiti tudi kakšno tradicionalno krmišče in poiskati novo ustreznejše lokacijo. In prav pri iskanju ustreznih lokacij je po mojem mnenju narejenih največ nedopustnih napak. Te se žal dogajajo tudi zaradi tega, ker večina gozdarjev dobi "ošpice" takoj ko sliši besedo jelenjad. Zato gozdarji praviloma niso pripravljeni - z dovolj strokovne odgovornosti, ki med drugim zahteva tudi prilagojeno in načrtno aktivno usmerjanje razvoja gozdov v okolici krmišč in zimovališč, poiskati z lovci primerne lokacije za krmišča.

[springer]

Pred leti sem za lažje fotografiranje malo krmil srnjad.
Krmišče sem dnevno zalagal z belo omelo, enoletnimi poganjki sadnega drevja (jablana, hruška) in jabolki. V februarju sem v bližini krmišča vsak dan požagal par leskovih vej, da je srnjad prišla do kačic- moških cvetov.
Srnjad se me je v enem tednu zelo navadila in prišla na krmišče 15-30 minut zatem, ko sem se umaknil na prežo. Ves čas krmljenja je na krmišče prihajalo 7 kosov srnjadi- srna s srnico in srnjačkom, srna z dvema srnicama ter srnjak. Srnjak ponavadi je prišel zadnji, takoj je začel pregnjati srnjačka in srna s srnico in srnjačkom se je umaknila.
Srnjad je prenehala obiskovat krmišče takoj ko so se pojavile prve kopnine po okoliških južnih pobočjih, če je zopet zapadel sneg in prekril kopnine se je srnjad vrnila.

[mugo]

Z navajanjem podatkov o gibanju odstrela nam Mugo sporoča, da je divjad praviloma dovolj prilagodljiva na negativne spremembe v okolju in da se zato razmere zanjo niso bistveno poslabšale. Ali je res tako? Ali niso podatki o gibanju odstrela srnjadi po letu 1990 dovolj zaskrbljujoči (verjetno navajaš le podatke o čistem odstrelu brez izgub)? Srnjad je namreč zelo pogosta vrsta divjadi in poseljena po vsej državi. Je po populacijski dinamiki gibanja številčnosti med najbolj stabilnimi vrstami. In srnjad je tipičen zelo specializiran rastlinojedi izbiralec, ki zato najprej opozori na poslabšanje prehranskih razmer v okolju – torej tudi v gozdovih. Na kaj nas torej opozarja podatek o precejšnjem padcu odstrela srnjadi po letu 1990, še zlasti če upoštevamo dejstvo, da se je v obdobju okoli leta 1990 načrtoval in izvajal odstrel manj napeto, kot kasneje.
Tudi odstrel jelenjadi se je po letu 1990 kar precej zmanjšal. Verjetno še bolj značilno, če bi primerjali le podatke o odstrelu jelenjadi v osrednjih območjih. Le zakaj? Zakaj se jelenjad zadnjih dvajset let vse bolj širi v območja, kjer je nekoč ni bilo. Mogoče zaradi izboljšanja življenjskih pogojev v osrednjih območjih jelenjadi!?

Podatki ki sem jih navedel, so za odstrel, ja. In če pogledaš generalni trend, gre navzgor. Če pogledaš natančnejše trende odstrela vse divjadi v teh časovnih okvirjih, lahko ugotoviš, da praktično vsi lokalni maksimumi in minimumi krivulje trenda odstrela sovpadajo s spremenbami lovske zakonodaje (najmočnejši padec odstrela sovpada z izdajo enotnih gojitvenih smernic za vso državo leta 1991, prejšnje povečanje se začne z novim lovskim zakonom iz leta 1976, ko je bilo za partnerja v samoupravnih sporazumih o načrtih gojitve divjadi določeno tudi gozdarstvo, potem pride na vrsto več spremenb zakonodaje...). Generalni trend je pa ne glede na nihanje krivulje jasen vsakomur.
Zakaj se neka populacija (omenjaš jelenjad) širi v prostoru iz osrednjega območja razširjenosti, kjer so zanjo pogoji najboljši v območja s slabšimi pogoji? Odgovor je vsakemu, ki vsaj malo ve o ekologiji populacij jasen, seveda pa si nekateri zatiskate oči in izumljate "zanimive" teorije. Glede na to, da se v osrednjih območjih danes izvaja visok odstrel, ponekod višji kot v preteklosti, bi težko rekli, da so se v osrednjih območjih razmere v okolju poslabšale, saj bi se to hitro odrazilo v manjšem odstrelu v osrednjih območjih in v manjši ekspanzijski dinamiki (v manjšem odstrelu v robnih območjih).





In da je krmljenje s suho krmo (seno) povsem dovolj? S tem se pa zares ni mogoče strinjati!

Zimsko krmljenje divjadi z neustrezno sestavo krme spada med škodljive ukrepe, enako kot nepravilno izbrane lokacije ali izbrana gostota krmišč. Zato je krmljenje le s suhim senom nepremišljen ukrep, ki pomeni "lovsko proizvajanje dodatne škode v gozdovih" ter neposredno škoduje posamezni vrsti – recimo srnjadi. Da ne bo nesporazuma: zimsko krmljenje srnjadi z vidika ohranjanja vrste ni potrebno, odločno pa moramo lovci nasprotovati "uradniško določeni" prepovedi krmljenja srnjadi. Eden izmed pomembnih ciljev pri gospodarjenju s srnjadjo, je zagotovo znižanje izgub v prometu. In nesporno lahko v ekstremnih zimah (v času ob koncu zim), z načrtnim kratkoročnim "odvračalnim" krmljenjem, s katerim zadržimo srnjad proč od cestišč (zaradi uporabe soli, brežine cest zgodaj skopnijo in poleg paše ponujajo srnjadi veliko rudninskih snovi), bistveno zmanjšamo izgube v prometu. Seveda smemo srnjad, ki je izrazit rastlinojedi izbiralec krmiti le z ustrezno, to je lahko prebavljivo in kakovostno krmo in nikakor ter v nobenem primeru ne s senom! Zgradba prebavil srnjadi ne omogoča ustrezne presnove celuloznih rastlinskih vlaken, zato je zimsko krmljenje srnjadi z voluminozno hrano, kot je suho seno, škodljivo ter lahko celo usodno za preživetje srnjadi (znani so žalostni primeri pogina srnjadi zaradi "morilskega" krmljenja s senom, ki mu je bila ob skladiščenju poleti dodana sol). Zato se lovci še v tako ekstremnih zimskih razmerah nikoli ne odločajmo za krmljenje srnjadi s senom, ampak raje poskrbimo, da srnjadi ponudimo hrano iz njenega jedilnika v naravnem okolju (namenska sečnja, zlasti dreves jelke, ki so porasla z omelo, krmljenje jabolk in tropin…).
Nisi razumel. Ne govorim o krmljenju srnjadi, ker se srnjadi itak ne krmi. Kot se tudi ne gamsa.
Kot si sam ugotovil, je krmljenje večkrat škodljivo kot koristno. Tudi kot način preprečevanja povozov je strokovnjaki (glej zbornik referatov iz simpozija o srnjadi v Velenju) ne priporočajo, ker ima več negativnih kot pozitivnih vplivov.
Srnjad s pomočjo zaloge tolšče, ki si jo nabere pred zimo preživi najhujše dneve zime, ko ne doseže vejic in vršičkov lesnatih rastlin, s katerimi se običajno hrani, v najhujših dneh potrebuje le nakaj voluminozne krme da "prehrani" simbiotske bakterije v svojih prebavilih.






Ne glede na dejstvo, da jelenjad - za razliko od srnjadi, potrebuje za uspešno presnovo tudi voluminozno hrano, je krmljenje le s suhim senom neumnost. Pravilno oziroma primerno krmljenje jelenjadi je eden izmed bolj zahtevnih ukrepov, ki poleg pravilne sestave krme in načina krmljenja, zahteva predhodno pravilno izbiro lokacij krmišč in ustrezno gostoto le teh.
Neumnost? res? Jelenjadi se prebavni trakt še posebej prilagodi na zimo, število in površina resic v črevesju se močno zmanjša, zmanjša se potreba po hrani, potrebuje le nekoliko voluminozne krme za ohranjanje črevesne flore, sicer pa koristi zaloge tolšče. To lahko preberemo v vsaki resni knjigi o prehrani divjadi. In tudi to, da s krmljenjem pozimi to upočasnjeno prebavo "prebudimo" in živali postanejo bolj lačne, potrebujejo več hrane, posledično lahko povzročijo tudi več škode. Ja in potem ta tvoj naslednji stavek dobi še večjo težo:

Zavedati se moramo, da le s krmljenjem nikoli ne zadostimo jelenjadi njenih prehranskih potreb in da zato jelenjad tudi ob izdatnem zimskem krmljenju, še vedno rabi veliko hrane iz naravnega okolja.



Ker se razmere v okolju z razvojem gozda spreminjajo, je potrebno včasih opustiti tudi kakšno tradicionalno krmišče in poiskati novo ustreznejše lokacijo. In prav pri iskanju ustreznih lokacij je po mojem mnenju narejenih največ nedopustnih napak. Te se žal dogajajo tudi zaradi tega, ker večina gozdarjev dobi "ošpice" takoj ko sliši besedo jelenjad. Zato gozdarji praviloma niso pripravljeni - z dovolj strokovne odgovornosti, ki med drugim zahteva tudi prilagojeno in načrtno aktivno usmerjanje razvoja gozdov v okolici krmišč in zimovališč, poiskati z lovci primerne lokacije za krmišča.

Tale tvoja z ošpicami je precej stereotipna in že precej preživeta, so pa povsod take in drugačne izjeme, tudi pri lovcih se najde zanimive.
Lokacije krmišč lahko načrtovalec določi generalno, za večja območja recimo, ne more pa prisiliti lastnika, da bo na svoji parceli "prilagojeno in načrtno aktivno usmerjal razvoj gozdov v okolici krmišč in zimovališč", vsaj zastonj ne. Smo mu lovci pripravljeni dati odškodnino za to?

[detel]

Mugo, lepo napisano:icon_study:.

[MC53]

Nisi razumel. Ne govorim o krmljenju srnjadi, ker se srnjadi itak ne krmi. Tudi kot način preprečevanja povozov je strokovnjaki (glej zbornik referatov iz simpozija o srnjadi v Velenju) ne priporočajo, ker ima več negativnih kot pozitivnih vplivov.


"Vendar pa – čeprav dodatno krmljenje srnjadi iz ekološkega vidika ni nikoli potrebno, je v ekstremnih zimskih razmerah smiselno dopustiti kratkotrajno odvračalno krmljenje z ustrezno krmo, in sicer v smislu zmanjšanja zadrževanja srnjadi na cestišču, na kar kažejo pozitivne izkušnje iz tujine (Mandsen in sod., 2002) in tudi iz nekaterih slovenskih lovišč."
Ali si mogoče mislil tole – je prepisano iz zbornika (str. 51, točka 7.)!? Zanimivo, nikjer o več negativnih, kot pozitivnih vplivih!



Neumnost? res? Jelenjadi se prebavni trakt še posebej prilagodi na zimo, število in površina resic v črevesju se močno zmanjša, zmanjša se potreba po hrani, potrebuje le nekoliko voluminozne krme za ohranjanje črevesne flore, sicer pa koristi zaloge tolšče. To lahko preberemo v vsaki resni knjigi o prehrani divjadi. In tudi to, da s krmljenjem pozimi to upočasnjeno prebavo "prebudimo" in živali postanejo bolj lačne, potrebujejo več hrane, posledično lahko povzročijo tudi več škode. Ja in potem ta tvoj naslednji stavek dobi še večjo težo:

Verjetno večina lovcev dovolj dobro pozna osnove prehranjevanja in presnovo pri divjadi, zato ni potrebno površno sklicevanje na resne knjige o prehrani divjadi. Če že, potem te prosim, da korektno navedeš strokovno literaturo, ki ugotavlja, da je najprimernejše zimsko krmljenje jelenjadi le s suhim senom. In tudi sam vem, da se v zimskem času – za obdobje približno dveh mesecev, telo jelenjadi lahko prilagodi na manjšo porabo hranilnih snovi za okoli 40%, seveda v primerjavi s poletjem. A to v nobenem primeru ne pomeni, da jelenjad pozimi ne potrebuje hrane in vode.

Zato je pri krmljenju jelenjadi treba zadostiti njenim potrebam tudi in predvsem po vodi in te zagotovo ne vsebuje suho seno. Jelenjad potrebuje vsak dan veliko količino - kar nekaj litrov vode. Ker lubje dreves vsebuje okoli 50% vode, se ni potrebno dvakrat vprašati, zakaj povečan obseg lupljenja, če jelenjad pozimi krmimo le s suhim senom?

[jereb]

Ko bo dovolj grmišč, dovolj pasišč, dovolj plodonosnega drevja se divjad krmišču tudi približala ne bo. Naloga lovcev je, da izvajajo predvsem biotehniška dela! (in to je potrebno pokazati javnosti) Ker se tukaj ponavadi dosti švica, se ta dela omeji na "ta hitro košnjo" pa nakup par ton pese. Švica se pa s popravili prež ...

Vemo kakšna je starostna struktura lovcev in kam pelje in koliko se naredi za vstop mladih v lovske vrste.

Torej, ko se dela plan biotehniških del, je nakup pese in koruze ta zadnji možni ukrep. Prvo so dogovori z lastniki parcel ter izvedba del, ki omogočajo boljšo prehransko zmogljivost okolja, po možnosti čez celo leto. Kajti sušenje hrasta, izginjanje drobnice, lesnike, sušenje bresta, jelke, izginjanje mozaičnih njiv ... so vzroki, ki zmanjšujejo prehransko zmogljivost okolja.
Koliko je krmnih njiv, grmišč z vsaj 10 grmovnimi vrstami, plodonosnega drevja (polno osvetljenega), sadnje npr. cera ...

[detel]

MC53.... vode pri nas ne primanjkuje. Seno je za prežvekovalce dobra voluminozna krma, ki da občutek sitosti. Pozimi itak pasejo tudi suho travo.

[dolgin]

MC53.... vode pri nas ne primanjkuje. Seno je za prežvekovalce dobra voluminozna krma, ki da občutek sitosti. Pozimi itak pasejo tudi suho travo.
Lahko jo pasjo pri vas, pri nas je ne morejo, ker jo zapade sneg.....

[mugo]

"Vendar pa – čeprav dodatno krmljenje srnjadi iz ekološkega vidika ni nikoli potrebno, je v ekstremnih zimskih razmerah smiselno dopustiti kratkotrajno odvračalno krmljenje z ustrezno krmo, in sicer v smislu zmanjšanja zadrževanja srnjadi na cestišču, na kar kažejo pozitivne izkušnje iz tujine (Mandsen in sod., 2002) in tudi iz nekaterih slovenskih lovišč."
Ali si mogoče mislil tole – je prepisano iz zbornika (str. 51, točka 7.)!? Zanimivo, nikjer o več negativnih, kot pozitivnih vplivih!



Ne, mislil sem na ugotovitve naših raziskovalcev, ki jih omenjajo v članku v zborniku in sicer na strani 31 v tabeli, kjer navajajo 2 slabosti omenjenega ukrepa katerega prednost je seveda samo ta, da divjad zvabimo stran od ceste.



"Verjetno večina lovcev dovolj dobro pozna osnove prehranjevanja in presnovo pri divjadi, zato ni potrebno površno sklicevanje na resne knjige o prehrani divjadi. Če že, potem te prosim, da korektno navedeš strokovno literaturo, ki ugotavlja, da je najprimernejše zimsko krmljenje jelenjadi le s suhim senom. In tudi sam vem, da se v zimskem času – za obdobje približno dveh mesecev, telo jelenjadi lahko prilagodi na manjšo porabo hranilnih snovi za okoli 40%, seveda v primerjavi s poletjem. A to v nobenem primeru ne pomeni, da jelenjad pozimi ne potrebuje hrane in vode.
Glede na veliko "zanimivih" pogledov na krmljenje divjadi, bi težko rekel, da večina lovcev dobro pozna osnove prehranjevanja in presnovo divjadi, ali pa svoje znanje ignorirajo v iskanju drugih, bolj egoističnih ciljev?
Vsekakor ti bom nevedel en dober vir za študij omenjene problematike:
Pestevšek U.(1998, 2002) Prehrana divjadi - študijski pripomoček za slušatelje gozdarstva, 141 str.. - v tem delu avtor navaja in povzema mnogo spoznanj domačih in tujih raziskovalcev prehrane in patologije prehrane divjih živali. Priporočam v branje vsem, ki jih zanima kaj več kot zbiranje trofej na steni, no ali pa še sploh tudi takim. In še nekaj, MC53 ne zavajaj da sem napisal, da literatura priporoča krmljenje s suhim senom. Napisal sem čisto nekaj drugega.


Zato je pri krmljenju jelenjadi treba zadostiti njenim potrebam tudi in predvsem po vodi in te zagotovo ne vsebuje suho seno. Jelenjad potrebuje vsak dan veliko količino - kar nekaj litrov vode. Ker lubje dreves vsebuje okoli 50% vode, se ni potrebno dvakrat vprašati, zakaj povečan obseg lupljenja, če jelenjad pozimi krmimo le s suhim senom?
Tukaj pa si ustrelil velikega kozla. Si se mogoče vprašal koliko vode zares vsebuje skorja dreves v obdobju zimske dormance? Vidim da se nisi, ali pa misliš da smo drugi neumni in bomo "peljali" vsakemu tvojemu blefu. Pozimi je v skorji drevesa 30% manj vode kot jo je v lesu dreves. Upam da ti to kaj pove. Iz tega razmisleka boš ugotovil, zakaj zimskim poškodbam debel rečemo obgrizanje, letnim pa lupljenje. Si se kdaj vprašal, katere snovi so v skorji dreves, ko drevo ni "v soku". Vode je sigurno zelo malo.
Zadosti vode s hrano divjad dobi le, ko se hrani z zeleno hrano, s svežimi rastlinami. Ali mogoče MC53 misliš, da če divjad je koruzo ali pa peso ali silažo, da v tej krmi je pa dovolj vode? Niti toliko je ni, kolikor je je potrebno za presnovo snovi, ki jih ta krma vsebuje.

Pa še to. Kakšno naravno hrano pa divjad sicer poleg voluminozne še dobi pozimi v naravi (slpoh ko je sneg)? Kaj se ne hrani večinoma s suho travo in vršički lesnatih rastlin?

[jvpv]

Tle je vse naravno...100 m proč pa tudi potok...:icon_wink::icon_lol::icon_confused:

[MC53]

Ker sem zapisal: Eden izmed pomembnih ciljev pri gospodarjenju s srnjadjo, je zagotovo znižanje izgub v prometu. In nesporno lahko v ekstremnih zimah (v času ob koncu zim), z načrtnim kratkoročnim "odvračalnim" krmljenjem, s katerim zadržimo srnjad proč od cestišč (zaradi uporabe soli, brežine cest zgodaj skopnijo in poleg paše ponujajo srnjadi veliko rudninskih snovi), bistveno zmanjšamo izgube v prometu.
me je Mugo takoj popravil in strokovno podučil:

"Nisi razumel. Ne govorim o krmljenju srnjadi, ker se srnjadi itak ne krmi. Kot si sam ugotovil, je krmljenje večkrat škodljivo kot koristno. Tudi kot način preprečevanja povozov je strokovnjaki (glej zbornik referatov iz simpozija o srnjadi v Velenju) ne priporočajo, ker ima več negativnih kot pozitivnih vplivov."

Ko Mugotu korektno odgovorim, da v zborniku glede srnjadi najdem le: "Vendar pa – čeprav dodatno krmljenje srnjadi iz ekološkega vidika ni nikoli potrebno, je v ekstremnih zimskih razmerah smiselno dopustiti kratkotrajno odvračalno krmljenje z ustrezno krmo, in sicer v smislu zmanjšanja zadrževanja srnjadi na cestišču, na kar kažejo pozitivne izkušnje iz tujine (Mandsen in sod., 2002) in tudi iz nekaterih slovenskih lovišč."(prepisano iz zbornika str. 51, točka 7.),
mi Mugo takoj ponudi nov "strokovni" izziv:

Ne, mislil sem na ugotovitve naših raziskovalcev, ki jih omenjajo v članku v zborniku in sicer na strani 31 v tabeli, kjer navajajo 2 slabosti omenjenega ukrepa katerega prednost je seveda samo ta, da divjad zvabimo stran od ceste.
In ko ponovno pogledam v zbornik (str. 30 in 31) zopet nič o tem, da strokovnjaki ne priporočajo odvračalnega krmljenja srnjadi zaradi negativnih vplivov. Piše pa: v okviru projektne naloge Divjad na cestah: "smo z namenom najprimernejših ukrepov za zmanjševanje problematike trkov s parkljarji, ki naj bi jih v naslednjih letih preizkusili in implementirali v Sloveniji, izdelali tudi celovit pregled v svetu poznanih ukrepov z njihovi prednostmi in slabostmi." V preglednici, ki jo navaja Mugo, je med številnimi drugimi ukrepi za preprečevanje trkov vozil s parkljarji, kamor seveda sodi tudi srnjad, da ne bo hude krvi, naveden tudi ukrep preprečevalno krmljenje, s katerim se – navedeno kot prednost, zmanjšajo vzroki za prisotnost divjadi na cesti. Kot slabost ukrepa je navedeno: ukrep je mogoče izvajati le kratkoročno, negativne posledice krmljenja (npr. koncentracije in dvig številčnosti parkljarjev). Nikjer besedice o vrednotenju posameznih ukrepov!

Zanimivo, zopet ni zapisane ugotovitve Mugota, da naši strokovnjaki odvračalnega krmljenja srnjadi(glej zbornik referatov iz simpozija o srnjadi v Velenju) ne priporočajo, zato ker ima več negativnih kot pozitivnih vplivov. In nikjer nič takšnega, kar bi kazalo na strokovno neprimernost mojega zapisa. Prav nasprotno, vse zapisano v zborniku na str. 51, točka 7., se vsebinsko popolnoma ujema z mojim mnenjem! Mugo še nekaj: naši raziskovalci v tem delu zbornika nič ne poročajo, kaj so ugotovili o ukrepu preprečevalnega krmljenja, ampak le navajajo, da so pripravili pregled v svetu poznanih ukrepov, z njihovimi prednostmi in slabostmi. In te ukrepe bi naj v naslednjih letih šele preizkusili in implementirali v Sloveniji ter pri tem mogoče tudi kaj ugotovili. Mugo zares znaš zelo modro brati in drugim lažno prodajati strokovno literaturo!


In še nekaj, MC53 ne zavajaj da sem napisal, da literatura priporoča krmljenje s suhim senom. Napisal sem čisto nekaj drugega.

Mugo, oprosti, ampak nisem zapisal, da si ti napisal, da literatura priporoča krmljenje s suhim senom. Si pa nesporno napisal: "Če že krmimo in počnemo to zaradi preživetja divjadi v hudih zimah, potem je za ta namen krmljenje s suho krmo (seno) povsem dovolj." Ker si pisal o krmljenju divjadi, kamor spada tudi srnjad, se mi je zdelo primerno, da opozorim na škodljivost in celo nevarnost krmljenja srnjadi s suho krmo (senom), ki se žal marsikje dogaja.

Ti si torej sam napisal, da je po tvoje povsem dovolj krmljenje divjadi le s suho krmo (senom). Ker te toliko že poznamo, da se ti nikoli ne zmotiš in nikoli ne blefiraš, me je zanimalo od kje ti ta "napredna teorija". In ker se tako rad sklicuješ na stroko in na resne knjige o prehrani divjadi, sem te vprašal v kateri strokovni literaturi lahko najdem takšne ugotovitve in takšna priporočila o krmljenju divjadi.

Kar znaš in zmoreš ponuditi za odgovor o teh hudo strokovno resnih knjigah o prehrani divjadi in teoriji krmljenja s suhim senom, je očitno star študijski pripomoček za slušatelje gozdarstva, 141 str.. Ja gozdarstvo je pa za nekatere res prehuda stroka! In zato te zdaj bolje razumem, da si lahko s ponosom na svojo stroko zapisal: "Pozimi je v skorji drevesa 30% manj vode kot jo je v lesu dreves. Upam da ti to kaj pove. Si se kdaj vprašal, katere snovi so v skorji dreves, ko drevo ni "v soku". Vode je sigurno zelo malo." Bravo Mugo, zares na meji znanstvene genialnosti, da zaboli modrostni zob!

Kljub temu in še posebej zato te še enkrat prosim, da se potrudiš in neukim lovcem bolj razumljivo in konkretno pojasniš kaj po tvoje pomeni "sigurno zelo malo vode v lubju dreves," ki jih, kot si me strokovno podučil, najpogosteje "objeda" jelen, v obdobju zimske dormance? Koliko je torej konkretno v obdobju zimske dormance vode v lubju velikega jesena in smreke ter za primerjavo koliko v pesi, jabolkah in v suhem senu? Upam, da ni pretežko in da ti to kaj pove ter da ne boš prisiljen ponovno odgovoriti: v obdobju zimske dormance je v skorji dreves zagotovo manj vode kot v snegu!?

Ker z gozdarji o jelenjadi res nima smisla, ti zagotovo ne bom več repliciral! Saj na nek način kar razumem, kako hudo je načeta gozdarska stroka zaradi birokratskega pedigreja in naučene uradniške nedotakljivosti ter absolutne nezmotljivosti! Razumem, da smo lovci zelo moteči in navadni bleferji takoj, ko si kdaj dovolimo kakšen ugovor ali kakšno drugačno mnenje o vsem kar danes lahko raste le na gozdarjevem zelniku in moti bioritem uradniške zimske dormance. Je kar hudo, če je pri tem preveč vode in premalo drugih snovi!

[mugo]

MC53, verjamem da ne boš več repliciral. Ti je zmanjkalo argumentov in so ti ostale samo še žalitve.
O tistem tvojem famoznem odvračalnem krmljenju srnjadi za preprečevanje povoza, ki bi ga ti izvajal pozimi, ti bom napisal samo še to, da "upoštevajoč letno periodiko povozov sta v primeru srnjadi najbolj problematična meseca april in maj, možnost trka z njo pa ostaja visoka tudi prek poletja in jeseni...." Zbornik str. 30.

Kar znaš in zmoreš ponuditi za odgovor o teh hudo strokovno resnih knjigah o prehrani divjadi in teoriji krmljenja s suhim senom, je očitno star študijski pripomoček za slušatelje gozdarstva, 141 str.. Ja gozdarstvo je pa za nekatere res prehuda stroka! In zato te zdaj bolje razumem, da si lahko s ponosom na svojo stroko zapisal: "Pozimi je v skorji drevesa 30% manj vode kot jo je v lesu dreves. Upam da ti to kaj pove. Si se kdaj vprašal, katere snovi so v skorji dreves, ko drevo ni "v soku". Vode je sigurno zelo malo." Bravo Mugo, zares na meji znanstvene genialnosti, da zaboli modrostni zob!
Zgleda da ti vse bolj veš, jaz sem ti ponudil, da se o zapisanem podučiš iz prej omenjnega gradiva, katerega avtor, ne boš verjel, ni gozdar, ampak predavatelj na veterinarski fakulteti in strokovnjak za patologijo prehrane živali, pa še lovec je. Preberi in potem piši sodbe o zastarelosti. Ali pa nam lahko ponudiš kaj novejšega, kakšna najnovejša znanja o prehrani živali? Pred dobrimi 10 leti niso torej po tvoje dobro poznali teh stvari in so ugotovitve, ki so jih strokovnjaki dognali do takrat čisto zastarele, sedaj vemo čisto nekaj drugega ali kaj?


Kljub temu in še posebej zato te še enkrat prosim, da se potrudiš in neukim lovcem bolj razumljivo in konkretno pojasniš kaj po tvoje pomeni "sigurno zelo malo vode v lubju dreves," ki jih, kot si me strokovno podučil, najpogosteje "objeda" jelen, v obdobju zimske dormance? Koliko je torej konkretno v obdobju zimske dormance vode v lubju velikega jesena in smreke ter za primerjavo koliko v pesi, jabolkah in v suhem senu? Upam, da ni pretežko in da ti to kaj pove ter da ne boš prisiljen ponovno odgovoriti: v obdobju zimske dormance je v skorji dreves zagotovo manj vode kot v snegu!?

O vodi in ostalih snoveh v skorji dreves si lahko prebereš npr v delu:KOTAR M. Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah, ZGDS/ZGS, Ljubljana 2005, 500 strani, če ti je 141 strani premalo. Pa tudi na tistih 141 straneh boš našel odgovor o vsebnosti vode in ostalih snovi v različnih vrstah krme. Tisto o vodi v snegu je pa bolj tvoj stil, pa ga ne bom oponašal.



Ker z gozdarji o jelenjadi res nima smisla, ti zagotovo ne bom več repliciral! Saj na nek način kar razumem, kako hudo je načeta gozdarska stroka zaradi birokratskega pedigreja in naučene uradniške nedotakljivosti ter absolutne nezmotljivosti! Razumem, da smo lovci zelo moteči in navadni bleferji takoj, ko si kdaj dovolimo kakšen ugovor ali kakšno drugačno mnenje o vsem kar danes lahko raste le na gozdarjevem zelniku in moti bioritem uradniške zimske dormance. Je kar hudo, če je pri tem preveč vode in premalo drugih snovi!

Zate verjetno res nima smisla, da se pogovarjaš z gozdarji, pa tudi s kom drugim, ker se ti ne da niti z argumenti ničesar dopovedati,ker odgovarjaš z žalitvami, ko ti zmanjka argumentov.

[shadow23]

Na veliko žalost samodržcev so pravniki izumili demokracijo kjer velja načelo večine in se torej domneva da več glav več ve.

Mugo drži pač kar so že zapisali predhodniki in sem ti tudi sam očital že marsikdaj, da pač nisi edini čigar mnenje šteje!

[mugo]

Na veliko žalost samodržcev so pravniki izumili demokracijo kjer velja načelo večine in se torej domneva da več glav več ve.

Mugo drži pač kar so že zapisali predhodniki in sem ti tudi sam očital že marsikdaj, da pač nisi edini čigar mnenje šteje!

Res več glav več ve in sam nikoli ne trdim, da vse vem, nasprotno, rad preberem mnenje strokovnjakov in mu tudi verjamem, dokler nekdo ne dokaže nasprotno.
Brez argumentov pa smo na ravni gostilniške debate.

[shadow23]

Preberimo si samo cilje h katerim stremi forum:

Forum Lov se zavzema za demokratično,
odprto, pluralno ter transparentno
delovanje na področju lovstva v Sloveniji.

Mislim, da je napisano vodilo dovolj jasno, da ga vsi razumemo in bi ga morali tudi vsi udejanjati!!!!

[ZR7]

Zakaj sedaj zanimivo debato med Mugom in MC53 zasmetiti s floskulami o demokraciji?:icon_confused:
Sem prepričan, da sta oba dovolj modra in strokovna, da bi na koncu prišla do ugotovitev, ki bi jih oba sprejela.

In večina sploh ne pomeni, da je tako tudi res in prav. Še sploh pri slovenskih lovcih.:icon_confused:

[Veper]

Mugo in MC debata gre dalje in postaja zelo zelo zanimiva in poučna. Mogoče vaju ko bosta našla kompromis poprosim,da vajine dialoge natisnemo in izdamo brošuro.Pa da ne bo kdo mislil da se hecam. :icon_study: