PDA

View Full Version : Poziv



ZR7
9. December 2007, 17:35
v v v v v


Spoštovani!

Ponovno vas pozivamo, da podprete okoljskega komisarja Stavrosa Dimasa, da naj EU ne dovoli gojenja GS-koruze zaradi pomanjkljivih metod ugotavljanja škodljivosti za okolje oziroma živa bitja! To je prvič, da se je eden od članov Evropske komisije odločil za tako dejanje, in je zato svojevrstna prelomnica.

Tokrat lahko svoj glas oddate na spletni strani, ki je v Slovenščini. Do sedaj nam je uspelo zbrati preko 50.000 glasov, vendar jih potrebujemo še več saj se preostali komisarji Evropske komisije nagibajo k zavrnitvi tega predloga. Odločitev bo sprejeta 28.11.2007.

Pismo podpore bo poslano komisarju za okolje Dimasu ter štirim drugim komisarjem, vključno s slovenskim, dr. Potočnikom (ostali trijo so: predsednik Barroso, kmetijska komisarka M. F: Boel in komisar za zdravje Kyprianou).

Ukrepaj sedaj -- http://www.greenpeace.org/slovenia/getinvolved/podprite-dimasa-pri-zavrnitvi

Prosimo vas, da tole sporočilo posredujete na največ "simpatizerskih" naslovov ter hvala za vso podporo.


Lep pozdrav,
Greenpeace


In vprašajte ministra ter takrat še predsednika SLS Janeza Podobnika zakaj ni podprl avstrijske delegacije, ki se je zavzemala za prepoved GSO v Evropi !!!??? Glasoval je ZA !!!!!

De_Tomaso
27. May 2008, 16:15
Kaj dejansko menite o GSO?


Sam sem doslej že veliko bral o tem področju pa še nekako nisem uspel dokončno oblikovati svojega mnenja.

zajec
28. May 2008, 07:03
O gso nimam nič proti,če se ugotovi,da dejansko ni škodljiva,pa da se s tem pridobi,to,da se bistveno manj uporablja FFS,oziroma se jih ne uporablja,kajti te kemije je preveč.To je moje osebno mnenje!

Sraka
28. May 2008, 07:59
UMANOTERA:
Uporaba gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu in prehrani odpira številna vprašanja povezana z varstvom okolja in zdravja ljudi, nadzora multinacionalk nad prehransko suverenostjo nacionalnih držav, patentiranjem življenja, etiko in vlogo znanosti.

Gensko spremenjene rastline predstavljajo več kot le naslednjo generacijo visoko tehnoloških sort. Imajo dve značilnosti, zaradi katerih lahko pomenijo posebno nevarnost za zdravje ljudi in za okolje. Vsebujejo gene in lastnosti, ki so popolnoma novi za ciljne vrste, njihov okoljski kontekst in njihovo gensko osnovo. Medtem ko se s tradicionalnim žlahtnjenjem geni lahko prenašajo le med sorodnimi sortami ali zelo sorodnimi vrstami, genski inženiring dovoljuje prenos genov med popolnoma različnimi vrstami. Poleg tega pa postopek genskega inženiringa ni niti voden niti natančen, temveč gre za, grob poseg v organizem. Na novo vstavljeni geni lahko končajo na kateremkoli mestu v genomu rastline. Ne moremo jih niti usmeriti na določeno mesto med geni rastline niti ni nujno, da bo po vključitvi znan njihov položaj. Možnost, da se gen ali fragment gena izrazi, je odvisna od mesta, na katero se vključi, in od genskega ozadja.

Genski inženiring in izdelki, povezani z njim, so se pojavili šele v zadnjih dvajsetih letih. Skoraj nemogoče je oceniti potencialni vpliv transgenih vrst na okolje. Kljub temu, pa se že kažejo negativni vplivi uporabe gensko spremenjenih organizmov.

JANEZ L
28. May 2008, 12:05
Lp!

Tu bi se pridružil mnenju spoštovanega lovskega tovariša srake.
Nekje sem slišal verz:"Kar človek obrača, bog obrne...", v prenesenem smislu, naj človek še tako poskuša kaj spremeniti na koncu bo Narava naredila tako kot je prav. Za človeštvo pač kruto, a ko enkrat prestopiš prag dovoljenega, ne more biti drugače...

Res trdijo, da so gso v dobrobit tretjega sveta, samo to je "celofan" za katerim se skrivajo sebični interesi, interesi kapitala in ne brzdanega bogatenja ter izkoriščanja majhnega človeka...

Lovski zdravo
Janez L

ZR7
28. May 2008, 12:28
Poleg genskega in ostalega posledičnega onesnaženja vidim zelo veliko nevarnost v monopolizaciji.
GSO bodo oprašili naravne organizme in jih izrinili s površja zemlje. Na teh GSO bodo imele multinacionalke lastniško patentirano pravico, kar pomeni, da jim bo moral plačevati tudi kmet, kateremi je njegovo naravno rastlino oprašila GSO. To bo pripeljalo do lastništva vseh organizmov na svetu v rokah nekaj firm.
Totalitarizem se nam bliža tudi pri tistemu, kar nam je dala Narava.
Nesprejemljivo!

springer
28. May 2008, 13:49
Če je na svetu katera vrsta res prenamnožena je to človek. Za obstoj prenamnožene populacije je potrebnih vedno več naravnih virov. Z iskoriščanjem le teh odvzemano vire drugim vrstam, ki ravno zaradi tega ogrožene in izumirajo.
Tako kot nujno potrebujemo nov poceni vir energije (ki ne bo obremenjeval okolja), tako potrebujemo tudi vedno bolj učinkovite kulturne rastline in domače živali. Nove rešitve bomo s klasičnimi metodami žlahtnenja težko dosegli. Privrženci GSO pa nam že obljubljajo rešitve. Zavedati se je treba, da so to veliki, revolucionarni posegi v življenje na zemlji in da se nam marsikatera napaka lahko kruto maščuje (nas kot vrsto izbriše z obličja zemlje).

miš93
28. May 2008, 14:28
Nov poceni vir energije, bolj učinkovite kulturne rastline in živali itd...samo zato da se bomo še malo bolj množili?

Pomoje že ves čas živimo na kreditih in zraven jemljemo nove - ma bo treba enkrat plačat!:icon_twisted: :icon_wink:

ZR7
28. May 2008, 15:04
Grdo ali lepo, edina rešitev je v zmanjšanju populacije človeka! Če tega ne bo uvidel sam, bo to pač storila mati Narava.

Dobro, ampak nazaj k GSO! Naraven razvoj ima vedno dovolj časa, da se maloštevilni mutirani osebki dokažejo v svojem okolju in izumrejo ali uspešno nadaljujejo vrsto.

Umetno vzgojeni mutanti pa bodo preplavili planet, ker bodo proizvedeni množično za določene ozke potrebe. Kot taki ne bodo "preizkušeni" v naravi, temveč bodo naredili nepopravljivo škodo.
Človek še ni in ne bo nikoli dojel vse modrosti Narave, zato se z nje ne more nekaznovano delati norca.

De_Tomaso
31. May 2008, 00:25
Sam ne verjamem, da je problem v preveliki populaciji ljudi, ampak v popolni deregulaciji trga. Ker očitno edino ravnovesje, ki ga trg sam vspostavi je, da se vsi viri izkoriščajo do konca, da se narava v zameno za dobiček uniči in da je za 90% ljudi lastnina odpravljena, oziroma so na ravni sužnjev.


Enako je z GSO po mojem mnenju, da sami po sebi niso namen, ampak samo iz zgolj spte povečevat dobiček nekaj multinacionalkam.


Politika bi morala postati bolj zelena in več narediti za trajnostni razvoj, pa bi bilo pol manj ekoloških problemov.

Krpan
31. May 2008, 08:31
Verjetno bodo naši potomci tudi na kapitalizem gledali, kot mi gledamo na sužnjelastništvo, nacizem, fašizem in komunizem. Človek se trudi odkriti neko novo ureditev, ki bo ustvarila raj na zemlji, vendar se od njega vedno bolj oddaljuje. Ti njegovi izumi imajo kratek vek trajanja. nacizem 30 let komunizem 70, kapitalizem 150 in še traja vendar ne bo več dolgo.

99% svojega bivanja ne tej zemljici je človek preživel v ureditvi katere osnova je bila majhna skupnost od 20 do 50 osebkov, ki pa je imela eno pomembno lastnost. Bila je samozadostna, kar pomeni, da je vse kar je potrebovala za svoje preživetje ulovila in nabrala sama. Samo vsake toliko časa so si pri sosednji skupnosti kupili ali pa ugrabili kakšno samico, zaradi mešanja krvi.

O GSO sem že pisal in bom ponovil samo to, da si moramo sami postaviti meje in se jih držati. Če je genski inženiring nedopusten, potem mora biti nedopusten v vseh primerih. Tudi za raziskovalne namene.

V Angliji je parlament sprejel zakon, ki dovoljuje ustvarjanje hibridov (mešanica med človekom in kravo), predvsem zaradi tega, ker imata predsednik parlamenta in vlade, prizadeta otroka in upata, da jima bo genski inženiring vrnil zdravje.

Sraka
1. June 2008, 08:11
Dr. Pretner – skrajšan intervju

MLADINA:



Bernard Nežmah

Dr. Gorazd Pretnar, mikrobiolog in ekolog
Je eden neuradnih ombudsmanov okolja. Predava o nevarnostih pesticidov, vlaga kazenske ovadbe zoper uničevalce okolja, eden od poslancev ga je pred leti napadel, češ da je ekofundamentalist, začenja polemike o družbenih vrednotah, ko s silnim aparatom preganjamo droge, smo pa brezbrižni do podjetij in posameznikov, ki s svojimi izpusti in pesticidi več generacijam uničujejo zaloge pitne vode. Skratka, mikrobiolog, ki nas opozarja na pohod nevidnih uničevalcev življenja.

> Zadnji primer pri Domžalah je relativno enostaven. Ker so čebele množično pomrle naenkrat, je jasno, da gre za smrtno zastrupitev. Težji problem je številčno umiranje čebel na videz brez pravega vzroka. Z novimi molekularnimi tehnikami so v takih primerih preiskovali, kakšna je razlika med preživelimi in umrlimi. V slednjih so odkrili genski material fatalnega virusa, čebele pa se odzovejo tako, da ko začutijo, da so okužene, preprosto zapustijo panj in s tem rešijo preostale. To je eden naravnih mehanizmov za ohranitev vrste. Je pa še ena skrita reč. Ob pomoru čebel na Dolenjskem smo napadli ministrstvo za kmetijstvo in zahtevali, naj uporabi previdnostno načelo in prepove uporabo imidakloprida. Predložili smo znanstveni članek, ki je nastal v kemijskem lobiju in so se celo hvalili z njim. Da imidakloprid deluje na termite in druge neprijetne žuželke tako, da slabi njihovo odpornost. Če seštejeva dovoljene koncentracije v okolju, ki jih čebele dobivajo skozi pelod, nektar ali s pitjem rose in vode ob poljih, imajo v sebi torej neko koncentracijo imidakloprida, ki jih ne ubije, ne poginejo na kraju samem, opeša pa jim imunski sistem. Enak primer imamo pri ljudeh, povezan je s prepovedjo enega od karbamatov v Skandinaviji. Ko so ga prepovedali, je v desetih letih občutno upadla pogostost levkemije. Ta pesticid je povzročal zmanjšanje odpornosti pri ljudeh. Tega se je treba bati, tega ni v nobenem dosjeju in v dokumentih, ki prihajajo skupaj s pesticidi v pisarne za registracijo. Teh preiskav ni.

Kaj se zgodi, če jem hruške, ki so škropljene s klormekvatom?

> Klormekvatu rečemo, da je pesticid, vendar to ni prav, saj je regulator rasti rastlin. Uporabljajo ga pri pridelavi žit, ki imajo velik donos. Ekonomisti so izračunali, da se donosnost še poveča, če na isti površini posadijo več sadik, te so zdaj bolj skupaj, toda ko žito zraste do neke višine, se začno rastline drgniti med seboj, se poškodujejo in polegajo. To težavo so rešili tako, da jih takrat poškropijo s klormekvatom in ta prepreči rast žita v višino. S tem dosežejo, da vso potencialno rastno moč v sezoni žito prenese na liste in v semena. In z žiti na veliko krmijo živino. Mene je pretreslo, ko sem ugotovil, da je inštitut za kmetijstvo na Danskem že pred dobrimi dvajsetimi leti opozarjal živinorejce, naj ne dajejo v krmo več kot 30 odstotkov žitnega zrnja, zakaj v zrnju je klormekvat, ki bi lahko bistveno zmanjšal plodnost prašičev.

Kako nas varujejo inšpekcijske službe?

Lani so vzele 210 vzorcev. So torej 210-krat pobrale hruške s trgovinskih polic?

> Hrušk niso lani vzeli nobenkrat, zato jim je ušlo 430 ton
klormekvatnih hrušk, ki so jih ljudje pokupili in pojedli. Če so izpustili tone, to ne pomeni, da je zastrupljena samo četrt, ki gravitira k eni trgovini, ampak je lahko zastrupljene četrt Slovenije hkrati. Na spletni strani ministrstva za kmetijstvo imate lepo zapisano, da so lani vzeli 25 vzorcev solate, 19 vzorcev jagod, 10 vzorcev češenj, 20 vzorcev breskev, 10 vzorcev žit, 17 vzorcev paradižnika, 43 vzorcev jabolk, 36 vzorcev krompirja, 9 vzorcev pora in 21 vzorcev glavnatega zelja.
To je manj kot vzorec na dan.

> To je katastrofalno malo. Naslednji problem monitoringa je, da naredijo analize za 84 v Sloveniji registriranih pesticidov, ne pa za vse.
Do letošnjega leta torej raziskave sploh niso zaznale klormekvata, četudi je bil v hrani?

> Menda ne. Napisal sem pismo inšpektoratu za zdravje, saj v skladu z zakonom o dostopnosti informacij javne narave skušam dobiti odgovor, kdaj se je v Sloveniji začel nadzor klormekvata. Lahko pa vam dam podatek iz direktive Evropske unije, ki že leta 2003 klormekvat obravnava kot sredstvo, ki ga je treba v hrani nadzorovati.

Zakaj je sploh skrb zbujajoče, če jem sadje, ki je bilo pridelano z uporabo klormekvata?

> To pojasni eden izmed člankov izpred let o poskusnih miškah, ki so jih hranili z vodo in s hrano, v katerih je bil klormekvat v nižjih koncentracijah od tistih, ki so uradno dovoljene. Te miške so žrtvovali, jim razrezali testise, iz njih dobili spermije, jih združili z jajčnimi celicami, ugotavljali njihovo oplodilno sposobnost in prišli do signifikantne razlike. Evropa se je odločila za razširjeno raziskavo, vendar ta še ni končana, vmesne ugotovitve niso ne za ne proti. Imamo zakon o kemikalijah, v katerega je vgrajeno previdnostno načelo, po katerem za prepoved zadošča že sum. Urad za kemikalije bi moral že zdavnaj napisati pismo predsedniku države in mu predlagati, naj začasno prepove vsako uporabo klormekvata v slovenskem prostoru, tudi na žitih.
V Sloveniji je čedalje več parov, ki imajo težave s plodnostjo.

> Moj prijatelj Tone Komat je večkrat predlagal raziskavo
»spermcounta« pri slovenskem prebivalstvu, katere izsledke bi primerjali s starejšimi podatki, vendar je vsakič naletel na gluha ušesa pri predstavnikih Inštituta za varovanje zdravja RS.
Tako usodno vprašanje, pa država ne bo podprla raziskav?

> Po mojih izkušnjah Slovenska ljudska stranka vseskozi drži v rokah ključna ministrstva. To je ministrstvo za kmetijstvo, delno ministrstvo za zdravje, predvsem njegov urad za kemikalije, v zadnjem mandatu ministrstvo za okolje in ministrstvo za znanost oziroma agencija, kjer se deli denar za raziskave. To so filtri, skozi katere se s takimi raziskavami ne prebiješ. Kot raziskovalec sem nekajkrat poskušal s temami, kot so genotoksičnost pitne vode, zemlje in padavin, a mi ni nikoli uspelo. Želeli smo raziskati zračno vlago, ker je nosilec pesticidov in jih prenaša na bistveno širših območjih, kot si mislimo. Švica ni nikoli uporabljala atrazina, so ga pa sosedje Francozi. V Švici so merili pesticide v padavinah in so namerili 60 mikrogramov atrazina na liter, v podtalnici pa je dovoljeno 0,1 mikrograma na liter.

Čemu se je uporabljal atrazin?

> V Sloveniji so ga skoraj 50 let uporabljali kot herbicid, ki zatira ozkolistne plevele na koruznih poljih. Čezmerno je onesnažil skoraj vso podtalnico. Pri dolgotrajnem uživanju rahlo preseženih dovoljenih vrednosti nekatere mišice v očeh in pri srčni zaklopki otrdijo in postanejo nefunkcionalne. Deluje kot hormonski motilec in je tudi rakotvoren. Tako ugotovimo vir številnih obolenj v prekmurski regiji. Atrazin nam je uspelo prepovedati, toda to ni zadoščalo, potrebna je bila še kazenska ovadba proti ministru Kebru, ki je dovolil dvakrat preseženo vrednost atrazina v ljubljanskem vodovodu.

Kakšen je bil izid?

> Sodišče nam je dalo prav in v Ljubljani so zaprli nekaj vodnih vrtin s preveliko količino atrazina. Kazensko ovadbo pa je tožilstvo takrat zavrglo. Včasih se zgodi, da kazenska ovadba ne izpolnjuje vseh meril: žrtev ni znana, kaj ni dokazljivo ... Če bi tožilci imeli naravoslovno znanje, bi hitro videli, da imajo na voljo policijo, da imajo možnost vzeti vzorce krvi naključno ali na nekem območju, da se pogleda, ali je neka snov bolj prisotna v laseh ali v tolšči. Naše tožilstvo je šibki člen.
Poglejmo pomor nesrečnih čebel pri Pesnici. Vsi so si umili roke, tudi ministrstvo, ki ni hotelo plačati analize poginulih živali. Mi bomo vložili kazensko ovadbo. Stvari bomo obrnili na glavo. Ta pomor čebel je dokaz, da so bili žrtve naravni opraševalci, tudi njihovi bližnji sorodniki, kot so divje čebele in čmrlji. Torej je bila narava zastrupljena. Ta del pa je v kazenskem zakoniku: s tem ko uničuješ opraševalce, si že ogrozil prehransko varnost. Skrbnik kazenskega zakonika je policija in morala se bo odzvati na kazensko ovadbo.

Poglejva trpko dejstvo: če bi prepovedali pesticide, bi se pridelava hrane močno zmanjšala.

> Zabloda se je rodila pred 50 leti, ko se je začela zelena revolucija, ko smo dobili Oddelek za agronomijo na Biotehniški fakulteti, kjer se 50 let predava kmetijstvo kot proizvodnja hrane, vezana na kemijo. Zraven se je pozornost usmerila še na večji hektarski donos, posledica tega pa je osredotočenje na hibride in križanje rastlin. Nihče pa ni gledal, kako so te rastline prilagojene na bivanje v našem okolju. Tako so odstranili starorodne vrste, ki so jih uporabljali naši predniki, in namesto njih prinesli nedonošenčke, ki brez kemije niso sposobni delovati. Na rob ali v izgubo je šlo mnoštvo rastlin, ki niso imele tolikšnega donosa, so pa bile zaradi evolucije navajene preživeti.

Kaj nam je danes storiti?

V Franciji se je agrokemijski lobi zelo usidral v strukture oblasti in vplival na kemizacijo kmetijstva. Lani so pod Sarkozyjem naredili obrat, ko so se zbrali strokovnjaki z različnih področij in sklenili, katerim pesticidom se lahko odpovejo. Z letošnjim januarjem so se odpovedali 30 pesticidom. Pogledal sem ta seznam in ugotovil, da smo bili pred Francozi, saj imamo registriranih samo sedem izmed teh, in še tem bi se z lahkoto odpovedali.

Večkrat omenjate množino, govorite mi. Kdo je ta »mi«, ki zahteva, ki protestira, ki opozarja?

> Mi smo nekateri posamezniki: zdravnik-geolog, kemik-ekonomist in mikrobiolog-biolog, ki se od časa do časa prijateljsko srečujemo, prediskutiramo problematiko, kaj skupaj napišemo, vložimo kazensko ovadbo.

Zakaj so ministri zdravniki, ki so tako občutljivi, kar zadeva škodljivost tobaka, tako brezbrižni do pesticidov?

> Zelo sem razočaran nad medicino kot stroko. V prejšnjem režimu nismo nikoli izvedeli za nobene medicinske škandale in napake, saj so jih vse pometli pod preprogo. To je ustaljena navada. Recimo fenomen zdravnikov, ki so vedeli za azbestozo, bili so najbolj posvečeni, a ni bilo nikogar, ki bi imel pred dvajsetimi leti jajca in bi začel razpravo o smrtonosni azbestozi. Redkokdaj se kak zdravnik oglasi v medijih v zvezi s pesticidi. Kdo pa jih proizvaja? Bayer, ki ima tovarne zdravil, proizvaja tudi pesticide. Enako Novartis; gre za isti lobi, ki ima izjemno moč.

Kaj pomenijo trdi delci v zraku za človeško telo?

> Vsak trdi delec zase je antigen. Toliko in toliko različnih antigenov, ki vdrejo v naše telo, zahteva imunske odgovore in temu lahko pripišemo povečanje astme pri otrocih.

In kako se odzivajo pediatri?

> To smo doživeli na Primorskem. Na podatke o onesnaženosti zraka so odgovorili, češ da ni tako hudo. So se pa pediatri oglašali v zvezi s toplarno v Mostah. Poročali so o zelo veliki pojavnosti kroničnih obolenj na pljučih.

Sodobni človek je v resni krizi zaznavanja: opaža nevarnosti, kot so drveči kamion, toča, poplave, ne pa onesnaženja zraka, vode in hrane, teh ne vidi niti ne občuti. Kaj mu preostane?

> Da posluša in prebira okoljevarstvene teme. Če se o njih ne govori, jih ni. Doslej sva govorila o pesticidih, k tem pa morava prišteti še vse industrijske izpuste in odplake. Vse to se dvigne v stratosfero in v oblake in se potem kot padavine vrne nazaj na zemljo. Rastline imajo imunski sistem, to je kutikula, ki je včasih povoskana ali obogatena z drugimi polisaharidi, ki jo varujejo pred okoljem. Ko kapljica dežja, v kateri je bil močan pesticid, pade na solato ali na jabolko, se čez čas posuši, koncentracija pesticida se na tej točki veča, zato se bo naredila mikroskopsko majhna rana. Neprilagojene rastline so po dežju ranjene, vendar mi tega ne opazimo. V naslednjih dneh se tja naselijo glivice in rastline začnejo prezgodnjo razgradnjo. Buče na Štajerskem nikoli niso potrebovale fungicidov, zdaj jih potrebujejo. In pridemo do neverending story, ko zaradi posledic uporabe pesticidov spet škropimo s pesticidi.
Skratka, sodobni človek bi moral zahtevati od države, da redno analizira padavine in poroča, kaj in kje je padlo z dežjem. Nisem še slišal, da bi pri nas inšpektorati za zdravje jemali ljudem po farmah in po tovarnah vzorce krvi in jih analizirali z namenom ugotoviti, ali so v njih pesticidi ali težke kovine. Predlagali smo, da bi vzeli povprečno košarico, ki jo družina porabi vsak dan, od vode, sadja, mesa, zelenjave do jajc in mleka, jo analizirali in, recimo, ugotovili, da ima celjska regija približno takšno obremenitev na košarico, mariborska takšno, ljubljanska takšno.

Ali ne govorite že o preteklosti? Na Kitajskem v kmetijstvu uporabljajo že antibiotike.

> Ja, to je problem globalizacije, vendar ima EU natančne normative tudi za uvoz hrane iz daljne Azije, Južne Amerike in Afrike.

A kaj to pomeni za Slovenijo, kjer inšpekcija le po naključju kaj odkrije?

> Se bojim razmišljati. Naša majhnost je sicer ugodna, ker lahko hitro naredimo škandal in imamo vpliv, hkrati pa civilna družba nima kritične mase, ki bi omogočila, da bi imeli neodvisen laboratorij, kot ga ima Greenpeace, ki po Nemčiji hodi po trgovinah, nabere košarico, jo analizira, in če kaj najde, skliče novinarje in obvesti javnost.
Atrazin je pri nas že leta prepovedan, letos pa se je spet pojavil v podtalnici, to pomeni, da gre za tihotapljenje pesticidov. Pisal sem ministru Mateju in ga prosil, naj mi sporoči, ali mu je ministrica za zdravje poslala opozorilo, da se na Slovenskem na črno trguje s pesticidi. Ministrstvo za kmetijstvo je namreč na spletni strani pozvalo kmete, naj ne kupujejo ponarejenih pesticidov od mimoidočih prodajalcev, ki se po vaseh ustavljajo s kombiji. Ti pesticidi so ponarejeni in poceni, predvsem pa brez nadzora.
Država preganja kajenje, alkohol in drugo. Pri tem se vsak posameznik sam odloči, ali bo kadil, pil in se drogiral. Če se moj sosed odloči za kaj od tega, sam zaradi njega ne bom občutil posebnih posledic. Preganja se orožje, policija v hiši naredi preiskavo, da najde pištolo, s katero je mogoče ubiti deset ljudi. To spada med hud kriminal, o njem beremo na kriminalnih straneh časopisov. Če pa kdo kupi prepovedani pesticid, ki bo pri 450 tisoč ljudeh pustil posledice, ker so zaužili z njim kontaminirane sadeže, je zame to pravi kriminal. Dobro, da smo sprejeli dosmrtno zaporno kazen. Ta je kot nalašč za takrat, ko bo razkrit prvi primer, da je 400 ljudi dokazano poškodovanih zaradi nepravilne uporabe kakšne kemikalije.

Kaj pa tržnica?

> Ne, ta zadeva pravice potrošnika, sam govorim o pravici proizvajalca, da prodaja na lokalnem trgu. Nad Fieso, kjer zdaj živim, je bil kmet, ki je pridelal tri gajbice paradižnika, ga pripeljal v zadrugo, ta mu je zanj plačala in poskrbela, da je prišel v sosednjo trgovino ali pa v portoroški hotel. To je pravica do lokalnega trga, da ima proizvajalec možnost prodati na trgu magari samo gajbico korenčka ali dve gajbi jabolk. Včasih smo bili še mi, ki smo živeli na Kodeljevem in nismo bili kmetje, dobrodošli, ko smo v trgovino prinesli dve gajbi domačih češenj in ju zamenjali za kruh in mleko. To so bila šestdeseta leta. S tem je omogočena pravica do zdrave prehrane iz domačega okolja, v katerem živiš.

Ljudje smo obsedeni z bojem proti mikrobom, koliko čistil porabimo v kuhinji, po kopalnicah, v pralnih strojih, hkrati smo ravnodušni do pesticidov.

> Drži, vprašanje je sicer, ali so mikroorganizmi res naši sovražniki. Vsakič, ko človek uporabi antibiotik ali pesticid, izprazni prostor. Na ta izpraznjeni prostor se naseli nekdo drug. Če se tja naselijo mikroorganizmi, ki bodo povzročali bolezni, smo si sami pripeljali bolezen pred prag.
Vzemimo primer uporabe preventivnih antibiotikov na farmah, kjer so prašiče ali krave stlačili čim bolj skupaj, jim podstavili plastične deske, na katerih stojijo, da jih lažje perejo in s tem naredijo odpadke tekoče in še bolj neobvladljive. Zdaj pa poglejva načrte Marije Terezije, ki je določila naklone v hlevu, kanale, da se to steka, in pa steljo. To je bila slama ali listje iz gozdov, s čimer smo prinesli vso biodiverziteto mikroorganizmov iz gozda v hlev. Tudi če je bil v hlevu kakšen patogeni organizem, ni imel možnosti preživetja med množico mikroorganizmov, ki so konkurirali za prostor.

Angel varuh, ki človeštvo varuje pred dolgotrajnimi posledicami pesticidov, so torej mikroorganizmi?

> Če hrano, ki vsebuje pesticide, ustrezno predelamo, jo kompostiramo, dosežemo, da mikroorganizmi razgradijo večino pesticidov, izjema je, denimo, DDT. Delovanje mikroorganizmov prepreči prehod pesticidov v podtalnico.

Ekologi ste fundamentalisti v oponiranju množični proizvodnji, ki vzpostavlja izvorno potrebo po pesticidih.

> Fundamentalizem pomeni nasilne ljudi, ki tudi z nedemokratičnimi sredstvi vsiljujejo svoja mnenja. Mislim, da razen verbalnega nasilja, ko skušam ljudem dopovedati, kako nevarni so pesticidi, uporabljam samo še pisanje kazenskih ovadb in iščem demokratične mehanizme, ki jih ponuja EU, da bi državne uradnike prisilil k spoštovanju zakonodaje. Ekofundamentalist bi bil v tem, da zahtevam od inštitutov, da poiščejo v tradiciji tiste vrste, ki so odpornejše. Tudi nekoč so kmetje proizvajali tržne presežke hrane. Ta fundamentalna znanja so bila prezrta 50 let, vse je bilo posvečeno fitofarmaciji, škropiti s tem in z onim, ne pa fundamentalnim raziskavam, kako se rastlina hrani, kaj pomeni, če rastlino pregnojiš in raste do svojih skrajnih meja, kaj to pomeni za njeno odpornost. Pika na i teh zablod so gensko spremenjeni organizmi. Poskusi multinacionalk, da bi s hrano držale ves svet v šahu.

Toda te pravijo, da gensko spremenjeni organizem postane tako odporen, da ne potrebuje več pomoči pesticidov?

> Trik je v tem, da je gensko spremenjena koruza zdaj že sama pesticidna: ko žuželka zagrize vanjo, je v hipu po njej. Gensko spremenjena koruza ima v sebi že permanentno toksičnost.

Kakšen je črni scenarij družbe pesticidov?

> Dejstvo je, da so deklice manj občutljive za vplive pesticidov kot dečki. Na dečke hormonski motilci bolj vplivajo, pesticidi imajo torej na nas nevidne in nečutne vplive že v obdobju razvoja. Ko se iz nekaj celic razvijajo naši možgani, je mogoče s hormonskimi motilci vplivati na človekov razvoj. Naši otroci bodo postajali drugačni, kot smo mi. Ni nujno, da je to tako opazno, da bi rekli, da so nenormalni. Pesticidom pripisujejo vpliv na hiperaktivnost, pri kateri so otroci popolnoma normalni, niso pa sposobni biti dalj časa zbrani. Ali pa spodrezanje primarnega androgenega gena pri moških, ki pomeni lastnosti trme, agresivnosti, vztrajnosti, ko moški poskuša izpeljati projekt, tudi če morda nima prav. Primarni moški iz naše družbe izginja. Sedaj dobivamo populacijo poženščenih moških, s čimer se sociološka struktura začenja spreminjati. S tem pa se bodo začele spreminjati tudi vrednote in z njimi politika. Pravijo jim aptamilci, ki nimajo svojega jaza, ampak kopirajo prevladujoče vedenjske vzorce. Ko število teh ljudi doseže kritično maso, lahko začnejo padati norme, tudi človekove pravice. Tega se osebno najbolj bojim. Novih generacij moških, ki ne razvijejo genskega potenciala, ne dokončajo faksa in projektov, ki se jih lotijo, ali pa gredo v drugo smer skrajne brezčutnosti pri ravnanju v družbi. 

Sraka
1. June 2008, 08:13
Večplastna kemična kastracija
ponedeljek, 28. april 2008 @ 05:02 CEST

PRETNAR Gorazd, Sob 26.04.2008

Prisilna sterilizacija, ki jo je v Puerto Ricu uvedel John D. Rockefeller, ni bila novost družine Rockefeller. Poleg bogatenja in obvladovanja sveta je bil družinski klan Rockefellerjev od nekdaj obseden z nadzorom svetovnega prebivalstva.

Puerto Rico je bil nekaj časa družinski laboratorij Rockefellerjev za poskuse na ljudeh. Rockefeller Institute for Medical Research je financiral poskuse, pri katerih je dr. Cornelius Rhoads namenoma ljudi inficiral z rakastimi celicami. Trinajst jih je umrlo. Ko je ta zločin prišel v javnost, ga je dr. Cornelius opravičeval, češ da so Portoričani inferiorno ljudstvo in jih je treba izkoreniniti.

Eden od prvih projektov Rockefellerjeve fundacije je bilo financiranje Ameriškega evgeničnega društva. Evgenika je postala znanstvena disciplina, ki naj bi skrbela za izboljšanje človeške rase, seveda tudi z depopulacijo.

Rockfellerjeva fundacija je poskrbela za širitev evgenike in s financiranjem tudi usmerjala njeno delovanje. Njihova fundacija je s 250.000 dolarji podprla nastanek berlinskega inštituta za psihiatrijo Kaiser Wilhelm, kar bi danes pomenilo 26 milijonov dolarjev. Vodilni psihiater tega inštituta je bil Ernst Rudin, ta pa je postal glavni arhitekt evgeničnega programa Adolfa Hitlerja.

Učinek petnajstletnega financiranja nemške evgenike Rockefellerjeve fundacije je pripeljal do vzpona dr. Josefa Mengeleja, čigar toksikološke raziskave na dvojčkih in različnih rasah so vsem dobro znane.

In ni naključje, da bolni um družine Rockefeller še vedno vztraja pri financiranju projektov človeške depopulacije.

Kdor je doslej dvomil o zgoraj napisanem, ga morda prepriča, da je ideja Rockefellerjev o depopulaciji planeta še kako živa. Ujeti so bili pri delu. Rockefellerjeva fundacija je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo pripravila projekt dvojnega cepiva proti tetanusu. Cepivo so preizkusili v siromašnih državah Nikaragvi, Mehiki in na Filipinih.

Mehiška katoliška organizacija Comite pro vita de Mexico je pregledala omenjeno cepivo in z začudenjem ugotovila, da je v cepivu prisoten človeški hormon gonadotropin (hCG). Strokovnjakom, ki so preizkušali cepivo, se je zdelo nelogično, čemu je z antigenom, ki rabi kot cepivo proti tetanusu, primešan človeški hormon hCG. Ta hormon omogoča stabilno nosečnost. Ugotovili so, da ta človeški hormon skupaj s tetanusovim toksinom izzove posebno obliko imunskega odgovora. Človeško telo na takšno kombinacijo odgovori tudi s tvorbo protiteles proti hCG. Nastala protitelesa proti hCG imajo za posledico spontani splav. Tu se zgodba še ne konča. Comito pro vita del Mexico je raziskoval dalje in ugotovil, da je bil ta program cepljenja Svetovne zdravstvene organizacije namenjen zgolj ženskam v starosti od 15 do 45 let.

Izkazalo se je, da Rockefellerjeva fundacija skupaj s populacijskim odborom Johna D. Rockefellerja, Svetovno banko, Programom za razvoj Združenih narodov, Fordovo fundacijo in Svetovno zdravstveno organizacijo dvajset let financirala razvoj cepiva proti plodnosti z vgradnjo hormona gonadotropina v cepivo proti tetanusu.

Veliki dvom
Morda se bo komu zdelo, da gre za nenavaden in dolg uvod. Prepričan sem, da je bil potreben, kajti rad bi dal težo dejstvu, da Svetovna zdravstvena organizacija, kot najvišja avtoriteta globalne in slovenske medicine, kroji toksikološke ocene pesticidov in njihovih razpadnih produktov. Že dolgo dvomim o verodostojnosti Svetovne zdravstvene organizacije kot organa za zaščito zdravja prebivalcev. Zgornja zgodba je do konca poglobila moj dvom.

Osebno vidim priporočila Svetovne zdravstvene organizacije na področju toksikoloških ocen zgolj kot organ, ki postavlja zgornjo mejo strupenosti, ki pri prebivalcih še ne pokaže takojšnjih vidnih učinkov pesticidov. S tem Svetovna zdravstvena organizacija na široko odpira multinacionalkam svetovni trg za prodajo pesticidov.

Kadar koli in kjer koli je beseda nanesla na neželene učinke pesticidov in njihovih razgradnih produktov, se je vsem zdelo čisto samo po sebi umevno, da se pogovarjamo o dovoljenih mejnih vrednostih. Torej gre za apriorno dejstvo, ki smo ga brez ugovora dolžni sprejeti brez posebnega razpravljanja. Šele izstop iz tega začaranega kroga prisilnega dialoga v dovoljene koncentracije omogoča tehten razmislek posameznika, ali je pripravljen funkcijo svojih organov jeter, ledvic, imunskega sistema dati na razpolago agrokemijskemu lobiju.

V ta razmislek spada tudi naslednje vprašanje: ali sem dolžan sprejeti vdor multinacionalk v svoje telo? Ali je ta vdor kršitev temeljnih človekovih pravic?

Nevarna kemija
Pri iskanju odgovorov na zgoraj postavljena vprašanja sem potreboval najprej tehten materialni dokaz. Zato sem se skupaj s še nekaterimi somišljeniki odločil, da na zavodu za transfuzijo krvi pridemo po legalni poti do naših krvnih vzorcev. Naše krvne vzorce smo odnesli na Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitut za varstvo okolja, ki pri nas že leta uživa velik ugled in zaupanje.

Ob dejstvu tako imenovanih varnih količin in nazivne kemijske varnosti so v moji krvi odkrili HCB 0,25 ng/g seruma, DDE 3,6 ng/g seruma, PCB 138 0,55 ng/g seruma, PCB 153 0,80 ng/g seruma, PCB 180 0, 57 ng/g seruma. Prvi dve snovi, HCB in DDE, so ostanki organoklornih pesticidov, drugi trije, PCB 138, 153, 180, pa so poliklorirani bifenili. Vse našteto med drugim povzroča tudi rakava obolenja. Ob tem dejstvu sem bil deležen tolažbe, da je to običajna krvna slika povprečnega Evropejca in da je ponekod še bistveno slabše.

Ta tolažba me ni prepričala in potolažila. Dejstvo je, da me bodo omenjene snovi, ki sem jih v svoje telo vnesel s hrano, uvrstile na statistični seznam umrlih za rakom. Kdaj se bo to zgodilo, pa je samo stvar časa.

Zastrupljene hruške
In ker takšne usode ne želim svojim potomcem, sem postal nasprotnik kemizacije okolja. Kemijska varnost pa je stvar politike in moči lobistov, ki politiko oblikujejo. V Sloveniji je kemijska varnost razpršena med ministrstva za zdravje, kmetijstvo in okolje. Zaradi večje strokovnosti in stabilnosti kemijske varnosti je Republika Slovenija ustanovila Urad Republike Slovenije za kemijsko varnost in Fitosanitarno upravo Republike Slovenije. Kot pomoč vladi in garant previdnostnega principa pa je v zakonu o kemikalijah nastavek za medresorsko komisijo za kemijsko varnost. Ta komisija je bila v zadnjih petnajstih letih tarča številnih demontaž agrokemijskega lobija in je danes v celoti impotentno telo. Po zadnjih podatkih se ga državni uradniki, odkar je pod vodstvom nevladnih predstavnikov, ne udeležujejo v zadostnem številu, tako da sklepčnosti ni.

To telo in ministrstvo za zdravje bi morali svetovati Vladi Republike Slovenije, katere politika je tista, ki zagotavlja varno okolje, čisto pitno vodo, zdravo hrano.

Da pa je to res, lahko vzor poiščemo pri francoski vladi. Francija je januarja letos prepovedala 30 pesticidov. Moto politike je bil preprost: potrebno je zmanjšati obremenjenost okolja s kemikalijami. Seveda takšna politika ne nastane čez noč. Za to odločitvijo je v ozadju stroka, ki je mesece tehtala, čemu se lahko odpove, ne da bi s tem povzročila škodo kmetijstvu in svojemu gospodarstvu.

Moja izkušnja odnosa politike v slovenskem prostoru do stroke je podobna, kot jo ima 900 znanstvenikov okoljske agencije Združenih držav Amerike, ki so pri svojem strokovnem zavzemanju za zdravje in čistejše okolje doživeli najmanj en pritisk politike.

Jaz sem na ministrstvu za zdravje doživel po prepovedi rakotvornega pesticida acetoklor prestavitev, preverjanje sposobnosti, poskus prisile v psihiatrično zdravljenje, skonstruiran disciplinski postopek, vrnitev na ministrstvo za zdravje na podlagi sodne odločbe in premestitev na popolnoma benigna dela, daleč stran od varovanja okolja in zdravja ljudi. Primer zastrupljenih hrušk ni razkril zgolj arogance agrokemijskega lobija; razkril je štiriletno zimsko spanje politike in uspešnost nevtralizacije ključnih strokovnih organov te države, ki - namesto da bi skrbela za zdravje ljudi - skrbi za svojo selitev v čim bolj eminentne prostore.

Ker pa je klormekvat snov, ki vpliva na oplodilno sposobnost spermijev in se v javnosti in svetu predstavlja kot toksikološko neproblematična, se ne morem znebiti občutka, da je to še ena izmed diaboličnih zamisli depopulacije planeta zemlje. Klormekvat deluje kot oralni spermicid že pod mejo, ki je dovoljena v žitih. In ni mi ušla raziskava, ki priporoča zmanjšanje količine zrnja v krmi za prašiče, da bi se izognili težavam z njihovo plodnostjo..

Dr. Gorazd Pretnar, biolog in ekolog Gorazd Pretnar

ZR7
1. June 2008, 22:48
:icon_cry::icon_evil:

Sraka
3. June 2008, 00:17
To je danes prispelo na moj elektronski naslov:



Neverjatno!/Unbelievable

poglejte si film preko povezave... /take a look at the film on the link...


Dragi mi naslovljenci,

Vzemite si nekaj casa in poglejte film preko spodnje povezave. Se bojim, da je to, da VEMO in se zavedamo edino kar lahko naredimo – pa je tudi to veliko, morda za vlagatelje tovrstnih patentov kar prevec!!

To se mi zdi neverjetno in nedopustno. Ali je dekadenca človeškega uma res toliko napredovala...?

Subject: PATENT NA ŽIVLJENJE

Monsanto je vložil patentni zahtevek na prašiča v 160 državah sveta. Prašiči bodo intelektualna lastnina tega podjetja. Glejte film:

http://video.google.com/videoplay?docid=1669587865067156619&hl=en

Oglejte si video, dokler si ga še lahko, Monsanto že grozi s tožbami zaradi predvajanja.

Če mu bo uspelo uveljaviti patent, bo posledica tole:

Vsakič ko se bodo prašiči kjerkoli na svetu razmnoževali umetno ali naravno, bo moral kmet plačati Monsantu licenco, sicer ga bodo tožili za kršenje patentnih pravic.

Sledile bodo še druge domače živali.

Semena so bila nekoč "večna". Po žetvi so jih ljudje shranili za prihodnjo setev. Zdaj pa je velika biokemična industrija naredila semena neplodna. Vzkalijo samo enkrat, in to je to. Za setev naslednje leto jih je treba kupiti znova. Pred 25 leti je bilo na vsem svetu še najmanj 7.000 pridelovalcev semen iin nobeno od njih ni nadzorovalo več kot 1 odstotek globalnega trga. Danes, po poplavi prevzemov, pa 10 mednaronih biokemičnih multinacionalk, med njimi predvsem Monsanto, DuPont-Pioneer, Syngenta, Bayer Cropsciencie, BASF, in Dow Agrosciences obvladuje več kot 50 odstotkov svetovnega trga s semeni.

Pri tem pa imajo genetsko spremenjene rastline do 10% manjši pridelek.

Glej:

http://axisoflogic.com/artman/publish/article_26789.shtml

Namen uvajanja genetsko spremenjenih rastlin je totalno obvladovanje svetovne hrane in s tem pravice do življenja.

Poleg tega pa je zadosti ena sama genetska napaka, in vemo, da se napake v tehnologijah ves čas dogajajo, in ogrožena bo prehrana vsega sveta.
___________
Nekoč znanstvena fantastika, danes prisotna grožnja!
Pa lep pozdrav!

JANEZ L
3. June 2008, 10:17
Lp!

Vzel sem si čas in pogledal film. Tako je spoštovani lovski tovariš sraka, kapitalizem je pač tak, da demokratično pohodi vrednote in malega človeka obenem. Zavladati nad Naravo, si jo podrediti z njo manipulirati in jo do skrajnosti izkoristiti to je želja takšnih in drugačnih multinacionalk. Samo veš na koncu bo Narava sama uredila tako kot je prav, na svoj način - človečke bo zbrisala iz obličja Zemlje in zopet bo zavladala navidezna harmonija, dokler ne bo nova vrsta zopet poskušala to, kar poskušamo mi. Vsaj to nam ostane v tolažbo. Kot si napisal, veliko je že to, da se tega zavedamo.

Lovski zdravo
Janez L