Klimatske spremembe in prašič

Kako toplejše podnebje pripomore k širitvi divjega prašiča

Toplejše zime in bogatejši obrod plodonosnega drevja povzroča ekspanzijo populacij divjega prašiča. Ta vrsta se ponovno širi tudi v tiste evropske države, v katerih je bil že praktično iztrebljen. Vrsta je praktično ušla nadzoru in povzroča vedno večje težave tako v poljedelstvu kot tudi v prometu

V Franciji in Nemčiji divji prašič postaja glavni krivec prometnih nesreč. Njegova prisotnost je vedno večja ne samo na cestah izven mest, temveč tudi v samih mestih. Francija ocenjuje števičnost te divjadi na okoli dveh milijonov, samo v deželi Hesse v Nemčiji s šestimi milijoni prebivalci pa ocenjujejo stalež divjega prašiča preko 180.000.

Znanstveniki Raziskovalnega inštiituta za ekologijo Vetrinarsko medicinske univerze na Dunaju zaključujejo, da ima ta vrsta divjadi izrazit reprodukcijski potencial kadar se njihove življenjske razmere izboljšajo.

Lovcem je znano, da so mladiči divjih svinj zelo odvisni od vremena v njihovi najrosnejši mladosti. Izrazito mrzle zime in vlaga so bili reduktor staleža.
Sedaj k večjemu preživetju ne prispeva le toplejše podnebje, temveč predvsem bogatejši obrod žira in želoda. Preživetnost tudi v neprijetnih zimskih razmerah je po izsledkih raziskovalcev neprimerno večja kadar ima ta divjad na razpolago dovolj hrane in s tem boljšo kondicijo ter večjo sposobnost termoregulacije.

Dober primer prilagajanja je Švedska, kjer pred 10. leti niso beležili prisotnosti te vrste, sedaj pa jih v njihovih gozdovih štejejo preko 150.000.

Odstrel in stalež divjih prašičev v Sloveniji je zadnja leta nekoliko upadel po predhodni skokoviti nekajletni rasti, še vedno pa močno prekaša številke izpred 10 let, ko smo plenili slabih 3.000 osebkov, sedaj pa je ta številka skoraj 50.000 v letu 2014, v letu 2012 pa celo nad 62.000.

Ob izsledkih omenjenih inštitutov in tudi dognanjih raziskovalcev domače biotehnične fakultete postaja vedno bolj jasno, da na širjenje te vrste najpomembnejše vpliva prekomerna prehranska ponudba. Ob izginjanju iglastega gozda in razširjanju listnatega plodonosnega, kar je posledica omenjenih klimatskih sprememb, bo ta ponudba vedno večja in bo še dodatno vplivala na pojav širjenja populacije.
Vendar je ob tem pojavu potrebno opozoriti še na en po mojem mnenju zelo vplivajoč antropogeni pojav. Krmljenje divjih prašičev. Vsi vemo, da se s tem kljub omejitvam še vedno zelo pretirava. Nihče namreč ne more nadzirati količin, ki jih lovci sami v pričakovanju odstrela v svojih nahrbtnikih znosijo na krmišča v gozdu. Lovska inšpekcija ima tu svojo vlogo in marsikatera lovska družina in posamezniki so že bili kaznovani, vendar tega pojava enostavno ni moč v celoti zajeziti. Za povrhu med lovsko populacijo to velja za pozitivna dejanja, ki jih opravičujejo z izgovorom, da se s tem preprečujejo škode na poljih.

Ko k temu prištejemo še nakupovanje divjih prašičev iz obor in izpuščanje v naravo, postaja slika vedno bolj jasna. Za ta pojav pa nosi odgovornost kar država sama oziroma tiste politične stranke in lobiji, tudi v okviru samih lovcev, ki so se ob spremembah lovskega zakona potrudili, da se je umaknilo prepoved zadrževanja avtohtone divjadi v oborah. Tu smo bili tako določeni lovci posamezniki, kot tudi Lovska zveza Slovenije in seveda vedno bolj samo glasni nasprotniki lova in naravovarstveniki ter kvazi naravovarstveniki enostavno preleni, nesposobni ali pa celo namenoma tiho, da bi na nameravan umik tega za naravo zelo pomembnega člena opozorili in nasprotovali. Zmagal je pohlep in hinavstvo, ceno pa bodo sedaj plačali prašiči, kmetje, lovci in ostali, tudi prebivalci mest, le še malo bodo slednji počakali, pa ne prav dolgo!

Vir: http://www.theecologist.org/News/news_round_up/2985059/warmer_winters_boost_europes_wild_boar.html