Ali naša starost vpliva na izbiro daljnogleda?
S staranjem se zenica v našem očesu krči.
Zakaj je možno, da vidimo enako svetlo in jasno sliko na manjšem 8x32 kot na 8x42 daljnogledu?
Osebe različnih starosti, npr. pri 20, 50 in 80 letih imajo različne premere zenice. 20 letnik 4,7mm, 50letnik 3,5mm in 80letnik samo 2,3mm. Ob prehodu dne v mrak in temo se te razlike še povečajo. Mladeničeva zenica se bo za lažje zajemanje šibke svetlobe razširila na 7, mogoče celo 8mm. Človek srednje dobe bo v temo zrl z zenicami premera do 5mm, starejši človek pri 80h letih pa skorajda ne bo več zmožen prilagajanja in se mu bodo zenice širile le do 2,5mm. Seveda je to le povprečen grob primer, saj se stanje pri različnih ljudeh različno spreminja.
Kot vemo ima tudi dajnogled nekakšno zenico, izhodno pupilo, ki je odvisna od velikosti leč in povečave. Če podržite daljnogled vstran od sebe obrnjen proti nebu ali svetli površini boste opazili to izhodno pupilo kot majhen svetel krogec. Čez ta krogec prihaja vsa svetloba, ki jo ob opazovanju prejme vaše oko.
Manši in srednji daljnogledi imajo manjšo izhodno pupilo kot veliki. A to ne igra nobene vloge, če je naša zenica manjša od nje, saj svetlobe, ki pada izven področja naše zenice, ne zaznavamo. Za večino ljudi so srednji in mali daljnogledi ob dobri dnevni svetlobi enako svetli in ostri kot veliki. Za nekatere starejše pa ni razlike celo v mraku.
Kakorkoli, pomembno je, da je izhodna pupila uporabljenega daljnogleda le malo večja od premera zenice opazovalca. Toliko, da absorbira premikanje na zibajoči podlagi ali pri tresočih rokah.
Ali bomo izbrani daljnogled optimalno izkoristili lahko ugotovimo le z osebnim preizkusom. Ob dnevni svetlobi v primerjavi z večjim daljnogledom najverjetneje ne bomo odkrili nobenih razlik. Pri primerjavi v mraku pa moramo upoštevati, da preizkušamo šele, ko se je oko imelo čas vsaj pol ure privajati na temo. Šele takrat se zenica očesa odpre do skrajnih zmožnosti.