Steklina

STEKLINA ( RABIES,LYSSA)

Steklino povzroča specifičen virus, ki se pri obolelih ljudeh in živalih najpogosteje nastani v osrednjem živčevju, vedno pa tudi v žlezi slinavki in v slini obolelih, vsaj nekaj časa pred izbruhom prvih znakov bolezni.

Steklina je smrtna bolezen toplokrvnih živali, ki se s slino okužene živali prenaša na drugo žival ali človeka. Povzročitelj je virus, ki prizadene osrednji živčni sistem. Najpogosteje se nastani v osrednjem živčevju, vedno pa tudi v žlezi slinavki in v slini obolelih vsaj nekaj časa pred izbruhom prvih znakov bolezni. Za steklino lahko zbolijo vse živali in človek, sama smrt pa je izredno boleča in kruta.

Razširjena je po celem svetu (izjeme so le Avstralija,Nova Zelandija, skupine otokov v Tihem oceanu, v Evropi pa le Velika Britanija, Norveška, Danska in Švedska).

Človek se je z steklino srečal že v antičnih časih (v večih svojih delih jo je pred 2500 leti omenjal že Aristotel). Rešitev pred to nalezljivo boleznijo je leta 1885 odkril Luis Pasteur, ki je prvi proizvedel cepivo zoper steklino. Živali se okužijo predvsem z ugrizom stekle živali, lahko pa se okužijo tudi zgolj tako, da si s slino okuženih živali onesnažijo rane ali kako drugače poškodovano kožo. Najbolj so steklini izpostavljeni psi in mačke, že zato, ker se prosto gibljejo po bližnji in daljni okolici, ter tako prihajajo v stik s steklimi živalmi.

Med letoma 1946 in 1950 je v Sloveniji zaradi stekline umrlo 13 oseb. Od leta 1950 do 1973 stekline v Sloveniji ni bilo. Leta 1973 se je pojavila prva stekla lisica v Prekmurju, do leta 1988 se je steklina razširila na vso državo. S tem letom so veterinarji pričeli s cepljenjem lisic na najbolj ogroženih področjih in ga z letom 1995 razširili na celotno ozemlje Slovenije. Število ugotovljenih steklih živali je s 30 % pred cepljenjem padlo z letom 1998 na 1 %. Značilna pa so ciklična nihanja v pojavljanju okuženih živali.
Kljub stalni prisotnosti virusa stekline pri živalih, pa od l. 1950 ljudje v Sloveniji niso zbolevali. Vendar je vsako leto proti tej nevarni bolezni cepljeno znatno število oseb. Vendar se moramo zavedati, da je cepivo lahko učinkovito le, če je dano pravočasno.

V Sloveniji poznamo dve obliki stekline (po načinu prenosa):

Mestna (urbana) oblika, kjer so prenašalci bolezni mačke in psi , Okužijo pa se lahko tudi druge: govedo, konji, ovce, zajci, svinje, zelo redko perutnina

Gozdna (silvatična) oblika, kjer bolezen raznašajo v glavnem lisice, jazbeci in tistih nekaj volkov, ki živijo pri nas, pogosto pa tudi srnjad, kune, divje svinje.

Ljudje se lahko okužimo z ugrizom okužene ali stekle živali, pri kontaktu poškodovane kože ali sluznic (oči, usta, nos) s slino okužene ali stekle živali, lahko pa tudi preko sluznice dihal v votlinah s številnimi okuženimi netopirji.

Posebej rizična skupina so lovski psi, ki jih lahko stekle živali ugriznejo ali pa, če sami grizejo trupla poginulih steklih živali. Kaj lahko storimo za lastno varnost in kot zaščito pred steklino? Vsako rano, ki nam jo je povzročila z ugrizom žival, še posebej, če je to ugriz psa ali mačke, moramo izprati z vodo, izpiranje naj traja kar nekaj minut, tako da iz rane odstranimo čimveč inficirane snovi. S takim izpiranjem odstranimo iz rane znatno količino virusov in podaljšamo čas inkubacije bolezni. Potem moramo takoj k zdravniku, ki nas bo cepil proti steklini. V primeru, da nismo prepričani o tem ali je žival stekla ali ne, se človek ne cepi takoj, ker lahko pride pri cepljenju, resda zelo redko, do nezaželenih reakcij. Zato je treba žival, ki nas je ugriznila po možnostih ujeti in zapreti v varen prostor, kjer naj počaka na prihod veterinarja, mi pa med tem oskrbimo svojo rano. Virus stekline se pri okuženih živalih nahaja v slini in po njenem pregledu se zdravniki odločijo ali nas bodo cepili ali ne.

Okužena žival izloča virus stekline s slino že nekaj dni pred začetkom bolezni, zato se lahko okužimo tudi od navidezno še zdrave živali. Če takšna žival ugrizne drugo žival ali človeka, virus nekaj časa (dni, tednov ali mesecev) na mestu poškodbe obmiruje. Nato potuje po perifernih živcih v možgane, kjer povzroči poškodbo živčnih celic. Po določenem času se virus vrne na periferijo in se nekaj dni pred smrtjo pojavi v slini.

Po okužbi z virusom stekline preteče do pojava bolezni pri živali 10-60 dni, lahko pa tudi več. Bolezen traja 1-7 dni in se konča s smrtjo.

GOZDNE ŽIVALI so plahe in se izogibajo človeka in naseljenih krajev. Stekla žival pa izgubi plahost, sredi dneva se lahko pojavi v naselju, je napadalna, zaradi paralize okončin se težje premika (najprej se pojavi paraliza zadnjih okončin), zaradi težav pri požiranju se pretirano slini, iz ust ji visi jezik, lahko zavijajoče laja.

Pri DOMAČI ŽIVALI posumimo na steklino, če naglo spremeni svoje vsakdanje obnašanje. Postane lahko napadalna, nemirna ali pa pretirano umirjena. Žival izgubi apetit in besno grize ali požira različne predmete, kot so les, kamenje. Prav tako se prične pretirano sliniti, ima naježeno dlako, pojavljati se pričnejo paralize mišic okončin. Potek bolezni pri človeku - povezava: nalezljive bolezni

 
Kako morate ukrepati po poškodbi, ki jo je povzročila žival?

Oskrba rane:

• pustite, da kri nekaj časa teče iz rane;
• s čistim robcem ali sterilno gazo obrišite slino proč od rane, nikakor preko nje ali vanjo;
• rano temeljito sperite z milom pod čisto tekočo vodo, jo pokrijte s sterilnim povojem in povijte.
• Takoj obiščite zdravnika, ki bo rano dokončno oskrbel in vas napotil v antirabično ambulanto območnega zavoda za zdravstveno varstvo.

V antirabični ambulanti opravijo postopek za zaščito poškodovanca pred morebitno okužbo z virusom stekline.

• V primeru, da je poškodbo povzročila znana žival, poškodovanec v antirabični ambulanti pove točen naslov lastnika živali, ki je povzročila poškodbo. O nadaljnih ukrepih obvestimo lastnika živali.
• Če je poškodbo povzročila neznana žival je potrebno poškodovanca čimprej zaščititi proti steklini s cepljenjem.

Kaj je dolžan lastnik živali, ki je povzročila poškodbo?

• Živali ne sme odtujiti ali ubiti!
• Zaradi suma na steklino mora takoj obvestiti veterinarja, ki bo opravil nadzor živali, ne glede na to ali je cepljena proti steklini ali ne.
• Če žival izgine, mora takoj obvestiti antirabično ambulanto območnega zavoda za zdravstveno varstvo.
• Truplo ubite ali poginule živali mora takoj odpeljati na veterinarsko postajo ali poklicati veterinarja. Veterinar glavo živali pošlje na preiskavo, ki ovrže ali potrdi sum na steklino.

Kdaj je nujno cepljenje proti steklini?

Cepljenje proti steklini morate opraviti takoj:

• ko vas je poškodovala divja, nepoznana ali domača žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo (pobegnila, poginila ali ubita in zakopana);
• če veterinar pri živali opazi znake stekline ali potrdi steklino na podlagi preiskave možgan mrtve živali;
• pri kontaktu poškodovane kože ali sluznic z nastavljenimi vabami za lisice.

O nujnosti cepljenja se odloči zdravnik v antirabični ambulanti. Cepljenje je varno in učinkovito. Za popolno zaščito so potrebne štiri doze cepiva.

Na rani se okužba z virusom stekline ne pozna. Kljub temu, da se rana zaceli brez zapletov, je lahko okužena. Ne odlašajte s cepljenjem. kdor za steklino zboli, zanesljivo umre. Ne dotikajte se nastavljenih vab za cepljenje lisic. V njih je živ virus stekline, ki prav tako lahko povzroči okužbo.

 

Potek bolezni pri človeku

 Bolezen poteka v petih obdobjih:

1. obdobje - inkubacija: čas od okužbe do razvoja bolezni traja pri človeku v povprečju 31 do 60 dni, lahko pa tudi več mesecev, izjemoma let; v tem času osebe nimajo težav.

2. obdobje – začetni znaki bolezni: trajajo 2 do 10 dni. Bolniki imajo neznačilne simptome: vročino, glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost, bolečine ali mravljinčenje na mestu ugriza. Pri nekaterih se pojavijo motnje v vedenju, nespečnost, strah, agresivnost.

3. obdobje – nevrološka prizadetost: traja 2 do 7 dni in lahko poteka kot:

• furiozna oblika: pretirana vzdražljivost, krči, hidrofobija (strah pred vodo, sprva pri pitju tekočine in pozneje pri poskusu požiranja) zaradi krčev v mišicah požiralnika, strah, zmedenost, delirij, halucinacije, hitro dihanje, pretirano slinjenje;
• paralitična steklina: ohlapne ohromitve mišic in motnje govora.

4. obdobje – koma: traja od 0 do 14 dni. Bolnik je brez zavesti, pogosto se pojavljajo omejeni ali generalizirani krči mišic, motnje srčnega ritma, nizek pritisk, težave z dihanjem in hormonske motnje. Smrt nastopi zaradi odpovedi srca, dihanja ali zadušitve pri požiranju.

5. obdobje – ozdravitev: je pri človeku izjemna in traja več mesecev, možni so številni zapleti

 

Vir: ZZD