Mokrišče

Kaj so mokrišča?

Z besedo mokrišče označujemo območja močvirij, nizkih barij in šotišč. V Sloveniji in v svetu so zo najbolj ogrožena življenjska okolja. Za človeka "nič vreden" prostor je bivališče mnogih živalskih in rastlinskih vrst.
Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, pol slana ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov. Tako mokrišča pojmuje Ramsarska konvencija ali Konvencija o močvirjih mednarodnega pomena, ki je bila sprejeta 2. januarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. Ločimo več različnih mokrišč. To so lahko močvirja, nizka in visoka barja, poplavna območja in delte rek, kraška polja, logi in poplavni gozdovi, mokrotni travniki, mlake, ribniki, kali ter z vodo zalite gramoznice, pa tudi območja obalnega morja, soline, brakična in t.i. pol slana mokrišča. So lahko naravnega ali umetnega nastanka.

Vloge mokrišč

Mokrišča opravljajo številne za nas pomembne funkcije So naravni vodni zbiralniki, ki zadržujejo vodo kot spužva, s čimer pripomorejo k preprečevanju poplav. V sušnih obdobjih napajajo podtalnico, reke in jezera. Mokrišča z izhlapevanjem vode s površin blažijo sušo in poleti hladijo okolico, tako blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo. Delujejo tudi kot naravne čistilne naprave. Bogata vegetacija mokrišč omogoča odlaganje strupenih snovi in prekomerne količine hranil. Mokrišča so znana po svoji raznovrstnosti. So življenjska okolja redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst Poleg tega imajo velik pomen v prehranjevalnih verigah. Imajo estetsko funkcijo in so učilnica na prostem. Pomembna so tudi za turizem, kot izletniške točke. Navsezadnje so lahko tudi vir dobrin- rib, krme in stelje za živino.

Mokrišča so ogrožena

Mokrišča so ogrožena povsod po svetu. V Evropi je ostalo le malo naravnih mokrišč. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo v zadnjem stoletju uničenih med 50 in 90 % mokrišč. Vrednost mokrišč je neprecenljiva. Potrošniška družba ne more razumeti vrednosti mokrišč. V zadnjih letih so jo strokovnjaki poskušali ekonomsko ovrednotiti, vendar številnih funkcij ne moremo oceniti. V Sloveniji mokrišča zavzemajo samo še 1,74 % ozemlja. Kar 83 % vseh lokacij oz. 61 % površine vseh mokrišč je umetnega nastanka. Nihče si še ni upal narediti ocene, koliko mokrišč smo v Sloveniji uničili. Statistični podatki kažejo, da je izginilo vsaj 40 % mokrišč. Tako je bilo samo v letih med 1973 in 1991 melioriranih (beri izsušenih) več kot 70.000 ha , kar pomeni skoraj 3,5 % slovenskega ozemlja (največ v SV Sloveniji ).