Malce po mehiško... Kao

Kaj zares jedo Mehikanci lahko z gotovostjo trdijo le tisti, ki so to deželo obiskali (escamoles wtf?).

Večinsko podalpsko prebivalstvo pa dojema mehiško hrano, kakor mu jo pač slikajo tod precej številčne mehiške restavracije.  Vendar pa slehernik, četudi ni nikoli prestopil vrat Joe Penasa ali unovčil študentskega bona v Imperiu, večinoma poveže mehiško hrano s pikantnimi salsami in zvitki tortilj.

Tudi Fotr Brlogar ob občasnih postankih v dotičnih restavracijah najpogosteje naroči burrito, tacos, quesilladas, tostadas ali katero drugo hišno inačico tortiljnih zvitkov, obilno prelitih s pikantno salso in obloženih z mehiškim fižolom.

Osnovna ideja tovrstne kulinarike v smislu - uporabi kar imaš pri roki, če je le relativno sveže, vsebuje papriko, koruzo, fižol in meso, in naj bo vroče! - je v resnici zelo blizu temeljnim principom brlogarjeve improkuharije. Zato se vsaketoliko zgodi, da si šefica in šef brlogar nadeneta sombrerosa iz mehiške slame, minibrlogarico oblečeta v pisan pončo, v grla steklenic corone vtakneta rezini limete, zarolata posnetek Antonia Aguilar-ja in se spravita kuhat. Po mehiško. Kao.

Oni dan je mati začela, že pred brlogarjevim odhodom iz službe, s pripravo tortilj in še dveh krasnih prilog, ob katerih bi se nasmehnil tudi pristni Mehikanec.
 

 

Testo za tortilje je zmešala iz - kdo bi si mislil - moke (namesto koruzne je uporabila polnozrnato), vode, soli in olivnega olja. Testo ne sme biti presuho in mora v foliji počivati par ur. Pred peko ga je mati razdelila na za klementino velike kroglice in jih razvaljala v tortilje.

 

 

Pekla jih je na teflonski ponvi, podobno kot palačinke, le brez dodajanja maščobe.

 

 

Za prvo prilogo je na praženi šalotki tenstala predkuhan rdeč fižol, dodala pelate, mleto rdečo papriko, čili, začinila s kumino, malce rjavega sladkorja, sol in poper.

 

 

 

Druga priloga je postal klasičen, svež, domač Guacamole iz drobnosesekljane čebule, mesa enega avokada, drobnonakockanega paradižnika, limetinega soka, šprica  tabaska, soli in popra.

Glavnega, mesnega dela nadeva se je lotil fotr. V ta namen je nadrobno sesekljal mlado čebulo, jo malo popražil in dodal mleto goveje meso. Solil in popral ter mešal, da je tekočina izparela. Nato je dodal kocke svežega paradižnika, narezano svežo papriko, malo mlete rdeče paprike in koruzo. Fižola v ta nadev ni dodajal, saj ga je mati že pripravila posebej.

 

 

Najboljši del mehiške tortilje se zgodi, kakopak, za mizo, kjer si vsak posameznik nadeva svojo tortiljo s poljubnim razmerjem razpoložljivih fil, in mu doda pikantno noto po okusu.

 

Tortilje sva poplaknila s finim portugalskim vinom.