Krvna sled LD Javornik

Krvna sled LD Javornik

LD Javornik, Črni vrh nad Idrijo, LKD Idrija - UP v delu po krvni sledi; zbor ob 8.uri pri lovski koči; vodja prireditve: Milan Fortuna.
Tako je pisalo na forumskem koledarju kinoloških prireditev. Ko te povabi prijatelj v kraje kjer si preživel dobršen del vikendov svoje mladosti, se vabilu z veseljem odzoveš.

Da se spet povrneš na obisk v te kraje, si ogledaš prireditev, za katero veš, da ti bo za nekaj časa napolnila dušo in ne navsezadnje, da spet po dolgem času preizkusiš čvrstost asfalta na ridah od Kalc naprej. Na motorju ali v avtomobilu so ob pravih obratih agregata ti ovinki čista poezija. Ob upoštevanju osnovnih pravil varnosti cestnega prometa seveda.
Spodobi se priti malo  prej kot je bila zapovedana osma ura. Že zato, da stisneš roko organizatorjem, ki so se res potrudili in pripravili vse potrebno za to preizkušnjo in da se pozanimaš kako bo vse to potekalo, da bi lahko čim več zabeležil in podelil z vsemi vami. Na prostoru pred lovsko kočo, ki sem jo seveda ob prvi vožnji zgrešil in se popeljal čisto v Zadlog, so bili že pripravljeni prostori za polaganje divjadi. Lepo okrašeni z vejami zelene smreke in obdani s postrani odrezanimi panji s številkami, so čakali, da se začne zares.
In zares se je tudi začelo, ko se je oglasil lovski rog in pozval na zbor. Že ta uvod je dal vedeti, da tu cenijo tradicijo po tisti pravi dobri strani, ki pomeni spoštovanje do lovskih psov, plena in lovskega stanu. Gospodar družine Martin Muren je predstavil lovišče, vodja prireditve pa sodniški zbor in predal besedo domačinu in vodji sodniškega zbora Juretu Pagonu, ki je podrobneje predstavil preizkušnjo. Še pred tem je ravno on pozval vse vodnike, da se pojavijo na mestu v polni krvosledniški opremi. Nahrbtnik, lovsko orožje, sledni jermen in seveda nepogrešljivi lovski pes so bili pogoj, ki ga je trdno postavil. In prav je tako!
Na mizi pred kočo so bile ob ročno rezljanem lesenem kipcu svetega Hubertusa že od jutra razstavljene nagrade v obliki ličnih lasersko graviranih slik na lesu, poleg pa obeski s številkami tekmovalcev. Obrnjeni na hrbtno stran, tako da se je videl napis in bodo obeski lahko vodnikom trajen spomin na dogodek. Z izbiro teh obeskov, so vodniki izžrebali sodnika, ki jih je spremljal na krvni sledi in ocenjeval delo krvoslednega tandema.
Po žrebu so se vodniki s psi  in sodniki Nikom Mrakom, Juretom Pagonom in Radošem Burnikom ter sodniškim pripravnikom Velikonja Jožetom odpravili na delo, ostali pa smo posedli okoli koče. Večina je bila pripravnikov, ki so prišli na teren po znanje, ki ga mora osvojiti sleherni lovec, če želi kadarkoli sprožiti strel na divjad.
Z vodjo prireditve, Milanom Fortuno - Špičkom, tudi predsednikom LKD Idrija in vodjo terena Vladimirjem Velikonjo pa smo se odpeljali na drugi konec Črnega vrha z namenom položiti kratko krvno sled za prikaz dela psa krvosledca po krvni sledi.
Danes sicer dom upokojencev, včasih pa živahen hotel Bor, se je prikazal pod potjo in zbudil nekaj živahnih spominov tako iz prostorov v kletni etaži hotela, kjer je bilo včasih kegljišče in disko kot iz smučišča na pobočju. Izpred tega hotela se je pred leti s silovitim pokom rudarske mine štartalo kar nekaj maratonov na tekaških smučeh. Ob tem se spomniš še svoje prve in čudovite psice šarplaninke, ki me je tam spremljala v tistih časih in ni ti žal, da si se odločil za ta izlet.
No, pustimo sentimentalnosti spominov in se posvetimo današnjim dogodkom!
Milan je napravil nastrel z dovolj krvi in dlake na začetku krvne sledi, ga pokril z vejami in z nataknjenimi slednimi čevlji začel polagati odtise parkljev srnjadi. Dve kljuki in zaključek na mestu, kjer je možno celotno sled opazovati iz makedamske ceste je bilo tisto, kar smo se namenili. Da nam ni bilo dolgčas nas je iz travnika nad potjo opazoval lep lisjak, a se ni dal kaj dosti motiti in  je še naprej križaril po visoki travi in iskal dopoldansko malico. Pa ravno tako daleč, da se nismo mogli zmeniti za kakšen spodoben portret s fotoaparatom. Tako smo se potem seveda povrnili h koči in čakali na prve vračajoče se tandeme.
Prva je svojega gospodarja pripeljala prelepa hanoveranka. Že od daleč smo opazovali njeno ovratnico in ko smo opazili, da jo diči  smrekova vejica, smo se razveselili in jima čestitali. Lovci imamo sicer navado čestitati samo vodnikom, a vodnik je le del tandema in vse čestitke ob uspehih nedvomno zaslužijo tudi psi. Tako so se počasi nakapljali še ostali, sicer ne vsi uspešni, v povprečju pa je bil uspeh izredno lep.
Ko so se sodniki, ki so kljub izredni kondiciji za gorjane iz tega področja priznali, da je ta dan pa res pasje vroče, malo nadihali, smo se odpravili pripravnikom tudi prikazati izdelavo poprej opisane kratke umetne krvne sledi. Sled je  pripravnikom komentiral izkušeni Jure Pagon, praktično delo vodenja psa po sledi pa je prevzel Milan sam. Ko je Milan zaključil s sledjo in pripeljal psa k gruči, je Jure prikazal še običaj čestitanja lovcu in psu za uspeh in podelitev vejice plena.
Po običajnem odmoru, potrebnem za ureditev vseh papiroloških zadev, ki pritičejo temu dogodku pred vračilom rodovnikov vodnikom, so se vodniki v polni krvosledniški opremi ponovno postavi na svoja mesta ob panjih. Na poslednjem ležišču na podlagi iz smrekovih vej pa so bili položeni trije osebki srnjadi, ki so kot plen na koncu krvnih sledi na ta način prispevali k uspehu prireditve. Seveda so se jim zbrani lovci po običaju zahvalili za lovski blagor, šele potem se je začela sama podelitev in razglasitev rezultatov. Vsak udeleženec je po vrstnem redu od najboljšega naprej izbral že v uvodu omenjeno gravuro in dobil še darilo sponzorjev prireditve v obliki hrane za pse.
Ves čas je že mamljivo dišalo iz notranjosti koče, kamor smo bili povabljeni na zadnji pogon. Kozarec pijače in okusen golaž s polento mi je napolnil želodec in že je ura klicala k drugim obveznostim tega dne. Veseli ovinki proti Kalcam so se živahno odvijali, nakar je začela delovati vročina in poln želodček in kar malo z muko sem krotil zaspanost a vseeno varno prispel domov. In predvsem vesel lepega dogodka tega dne, ki sem ga lahko delil s srčnimi kinologi. Vsem, ki sem vas spoznal, hvala za prisrčne pogovore, organizatorju pa čestitke za vzorno pripravljen dogodek.

Pomočniki na terenu so bili Rupnik Janko, Čar Anton, Leskovec Jože, Rupnik Matjaž in Kavčič Simon.

Uvrstitve:

1. Francesco MACORATTI; bavarski barvar
2. Martina PERICH; bavarski barvar
3. Ivan POLJANŠEK; bavarski barvar
4. Slavko RUPNIK; hanoverski barvar
5. Aldo RENER; bavarski barvar

Sponzorji prireditve so organizatorjem podarili praktične nagrade v obliki hrane in bonov za popust pri nakupu v njihovih trgovinah:
EUKANUBA- Prebold
HAPPY DOG-VITAN TRADE Maribor
MR-PET-Ljubljana