V Sloveniji naj bi živelo le še od 20 do 40 odraslih risov, prevladujejo pa na območju Snežnika in Javornikov. Iz šestih osebkov, ki so jih leta 1973 k nam pripeljali iz Slovaške, se je razvila dinarska populacija evrazijskega risa, ki je razširjena v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, posamezne živali pa živijo tudi v Avstriji in Italiji. (Foto: Miha Krofel)

Zaradi drastičnega upada v populaciji risa v Sloveniji in tudi nekaterih drugih evropskih državah se bo namreč danes v Poljčah na Gorenjskem začela tridnevna delavnica o prihodnosti upravljanja te ogrožene vrste v Sloveniji in Evropi, na njej pa se bodo zbrali raziskovalci in strokovnjaki z vsega sveta.

Izumira tudi balkanski ris

V Sloveniji naj bi bilo od 20 do 40 odraslih risov, Miha Krofel, predsednik društva Dinaricum, ki je eden od soorganizatorjev delavnice, pojasnjuje, da je zato njen namen odgovoriti na vprašanje, ali v Slovenijo sploh pripeljati nove rise, od kod jih pripeljati in koliko.

A z iztrebljanjem risov nima težav le naša država, saj z izjemo Skandinavije populacija upada tako na območju Alp, Balkana kot tudi Dinaridov in Karpatov. Zato je veliko vprašanje, od kod jih pripeljati. Krofel meni, da bi bilo najbolje naseliti risa, ki je najbolj podoben tistemu, ki je izvorno živel pri nas, torej balkanskega. A ta danes živi le še na Kosovu, v Črni gori in Albaniji, populacija pa šteje le kakih 50 osebkov, zato bi jo lahko ogrozili, če bi nekaj živali od tam preselili v Slovenijo.

Ris sodi med strogo zaščitene živalske vrste, zato je njegov odstrel dovoljen le izjemoma in ga s posebnim pravilnikom predpiše okoljski minister. Zadnja odločba za odstrel risa je bila izdana (in tudi izpeljana) leta 2003, v letih od 1995 do danes pa so lovci v okviru rednega odstrela pokončali deset živali, medtem ko v letu 2010 odstrel risa ni predviden.

Kako to, da je populacija po ugotovitvah strokovnjakov kljub temu dramatično upadla?

"Iz Slovaške so leta 1973 pripeljali le šest živali, vmes sta bila tudi mama in sin, zato zelo verjetno prihaja do parjenja v sorodstvu, kar bi lahko bil - poleg ilegalnega odstrela - eden od razlogov za zmanjšanje števila risov," odgovarja Miha Krofel. Ali to drži, bo na konferenci o prihodnosti risa v Sloveniji in Evropi najverjetneje pojasnil dr. Lisette Waits iz ZDA, ki je eden od vodilnih svetovnih genetikov in specialist prav za problematiko parjenja v sorodstvu.

Bradač: Ni kriv krivolov

Krofel tudi pravi, da v Sloveniji prihaja do ilegalnega odstrela risa, koliko ga je, pa ne ve nihče. Po uradnih podatkih, ki jih zbira Zavod za gozdove Slovenije, sta bila v izrednem in nelegalnem odstrelu od leta 1995 do danes ubita le dva risa. Na Kočevskem je ta vrsta praktično iztrebljena, a je po Kroflovih besedah težko povedati, koliko živali je bilo ustreljenih in koliko jih je poginilo nemara zaradi bolezni. Ilegalni odstrel risa naj bi bil predvsem posledica dejstva, da je ta žival konkurenca lovcem, saj se prehranjuje pretežno s srnjadjo. "Toda vpliv, ki ga ima ris na srnjad, je velikokrat precenjen, saj v večji meri lovi šibkejše živali in na ta način opravlja naravno selekcijo parkljarjev," nam je povedal Krofel.

Tudi Lado Bradač, podpredsednik Lovske zveze Slovenije, ugotavlja: "Ris je znova kar poniknil. Lovci opažamo, da ga je v lovišču vse manj, zato je čas, da strokovnjaki ugotovijo, zakaj."

Po Bradačevem mnenju pa za to ne more biti kriv krivolov. "Če bi bil, bi se o tem vsaj malo slišalo, saj bi se kakšen lovec gotovo pohvalil s trofejo, poleg tega je srnjadi vedno več, zato ris ni konkurenca lovcem," zagotavlja Bradač.