»Vsi politiki doslej so se ukvarjali le z bankami in pivom, da ne bi prišli v roke tujcev, medtem ko so gozdove z denacionalizacijo dobili v dar pretežno tujci,« ugotavlja Janez Černač, ugledni strokovnjak za gozdarstvo in eden od pobudnikov gozdarske peticije. Z njo želijo eminentni strokovnjaki s področij gozdarstva, kmetijstva, ekologije (dr. Dušan Mlinšek, dr. Niko Torelli, dr. Dušan Plut, dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Miha Adamič...) opozoriti, da je novela zakona o Skladu kmetijskih zemljišč šolski primer nezdružljivosti županske in poslanske funkcije, saj so v njej lokalni interesi prevladali nad državnimi.

Kmetijsko ministrstvo in velika večina koalicijskih poslancev vztrajno branita predlagane spremembe zakona o kmetijskem skladu, ki bodo prinesle korist predvsem nekaterim občinam. Državni svetniki in tudi del strokovne javnosti pa spremembam nasprotujejo, saj menijo, da bodo sklad finančno oslabile in dodatno razcepile organiziranost gozdarske službe ter s tem še poslabšale upravljanje in gospodarjenje z gozdovi. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

Državni zbor bo o zakonu v četrtek ponovno odločal, ker so državni svetniki nanj izglasovali odložilni veto – prepričani, da bo sklad finančno oslabil, zato bo postal proračunski odvisnik ali pa mu grozi ukinitev.

Pod peticijo (besedilo objavljamo v rubriki Vaša pošta na strani 22) se je podpisalo 37 eminentnih strokovnjakov, ki se ne strinjajo z dodatno cepitvijo gozdarske službe, ki jo je začel pred 15 leti sprejeti zakon o gozdovih, in s tem, da bodo skoraj polovico koncesnine iz državnih gozdov dobile občine, na območju katerih so ti gozdovi. "To je skregano z logiko, kajti državni gozdovi so od vseh državljanov, ne le od nekaterih občin," pojasnjuje Černač.

"Če že, naj sklad ukinejo takoj, ne po obrokih"

Janez Černač je prepričan, da so vse zadrege, ki jih prinaša novi zakon o kmetijskem skladu, posledica močnega županskega lobija v državnem zboru. "Če bi poslance skrbela usoda in razvoj vse države, ne bi bilo takih anomalij. Parlament vodi občinske politike, ne državno. Posledica tega je tudi sprememba zakona o kmetijskem skladu, saj nekateri poslanci nočejo ločevati med tem, kaj je javni in kaj zasebni interes. V tem zakonu so zlobirali občinske in celo zasebne interese!" opozarja Černač.

Koalicijski poslanci pa se sklicujejo na zakon o varstvu narave, ki določa, da če koncesijo na naravni dobrini podeli država, del denarja od koncesnin pripada tudi občini, na območju katere je ta naravna dobrina. Strokovnjak za gozdarstvo Marko Kmecl meni, da je v primeru gozdov to absurdna rešitev. "Prinaša razpad enega od postulatov, ki smo ga v gozdarstvu gojili več desetletij, to je solidarnost. Prek gozdnega sklada se je nabiral denar za obnovo in nego gozdov, da so se ti vsaj približno enakomerno razvijali po vsej državi. Občina lahko zahteva denar za obnovo gozdnih cest iz državnega proračuna, toda denar, ki se ustvari v gozdovih, bi moral v namensko mošnjo, iz katere bi ga razdeljevali po strokovnih merilih, ne po merilih, ki jih določijo politiki," predlaga Kmecl.

Noveli zakona o kmetijskem skladu nasprotuje tudi nadzorni odbor sklada, zlasti v delu, ki mu jemlje denar od koncesnin. "Če bo šlo 45 odstotkov koncesnin lokalnim skupnostim, bo to katastrofa. Najverjetneje gre za politično odločitev, ki je v prid lokalnim interesom. Bo pa to precej oslabilo sklad in če ga skušajo ukiniti, bi bilo bolje, da to storijo takoj, ne po obrokih," je kritičen Zlatko Jenko, predsednik nadzornega odbora sklada. Zanimivo je, da je Jenko član vladajočih Socialnih demokratov, ki se najglasneje zavzemajo za predlagane zakonske rešitve. "Vse poslance sem obvestil, da ne delajo prav, in če bi bil sam poslanec, bi podprl veto državnega sveta na ta zakon," zagotavlja Jenko.

V SDS so si premislili

Pod gozdarsko peticijo se je, kot sam pravi, zlahka podpisal tudi dr. Niko Torelli, profesor na ljubljanski fakulteti za gozdarstvo in dolgoletni direktor gozdarskega inštituta. Novi zakon predvideva tudi prenos 17 gozdarjev z Zavoda za gozdove Slovenije na sklad. Avtorji peticije poudarjajo, da bi bila to neracionalna odločitev in začetek razkroja enotne gozdarske službe, Torelli pa dodaja, da ima gozd veliko pomembnejših vlog (voda, zrak, podnebje...), kot je le pridobivanje lesa, zato sonaravno, vzdržno in večnamensko gospodarjenje z gozdom zahteva zelo trdno in enotno strokovno vodenje. To pa, ocenjuje profesor Torelli, Zavod za gozdove Slovenije zelo dobro počne.

Čeprav novela zakona o kmetijskem skladu na matičnem odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni dobila pozitivnega mnenja (za sklep, da je zakon ustrezen, ni glasovala večina vseh članov odbora), je na plenarnem zasedanju državnega zbora pričakovati, da bo zakon zlahka izglasovan (potrebuje najmanj 46 glasov). Številni poslanci so namreč hkrati tudi župani, ta zakon pa občinam v letu lokalnih volitev prinaša velike materialne koristi, saj jim deli tako zemljišča kot tudi denar.

Zanimivo bo predvsem to, kako se bo do zakona opredelila največja opozicijska stranka SDS, ki je, ko je bila v vladi, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov celo nameravala ukiniti. "Ta sklad opravičuje svoj obstoj praktično izključno zaradi reševanja vprašanja denacionalizacijskih postopkov. Drugega res stvarnega razloga za obstoj takšnega državnega sklada ni. To je kvečjemu nepotrebna birokracija, ki marsikje zavira razvoj," je pred dvema letoma v vlogi predsednika vlade dejal prvak SDS Janez Janša, ki se je pri prvem glasovanju o noveli zakona o kmetijskem skladu, ki naj bi vlogo sklada celo okrepila, (tako kot velika večina drugih članov SDS) vzdržal.

V SDS so, odkar so opozicijska stranka, očitno spremenili mnenje, saj poslanec Robert Hrovat poudarja, da na ravni države potrebujemo ustanovo, ki bo tudi po končani denacionalizaciji uspešno gospodarila s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in predvsem z državnimi gozdovi. Poslansko skupino SDS pa skrbi, da bo predlagani zakon s tem, ko bo velik del koncesnin od državnih gozdov prepustil občinam, porušil zdajšnji način financiranja sklada. "Za izvajanje aktivne zemljiške politike bo najverjetneje potreboval dodaten denar iz proračuna," napoveduje Hrovat. V SDS pa nekatere dobre rešitve, vse so seveda v prid občinam (denimo prenos nezazidanih stavnih zemljišč s sklada na občine), pozdravljajo, "zato zakonu v celoti ne nasprotujejo".