Avtor: Marijan Likar
Viri: svetovni splet
Ali naša starost vpliva na izbiro daljnogleda?
Zakaj je možno, da vidimo enako svetlo in jasno sliko na manjšem 8x32 kot na 8x42 daljnogledu?
S staranjem se zenica v našem očesu krči.
Osebe različnih starosti, npr. pri 20, 50 in 80 letih imajo različne premere zenice. 20 letnik 4,7mm, 50letnik 3,5mm in 80letnik samo 2,3mm. Ob prehodu dne v mrak
in temo se te razlike še povečajo. Mladeničeva zenica se bo za lažje zajemanje
šibke svetlobe razširila na 7, mogoče celo 8mm. Človek srednje dobe bo v temo
zrl z zenicami premera do 5mm, starejši človek pri 80h letih pa skorajda ne bo
več zmožen prilagajanja in se mu bodo zenice širile le do 2,5mm. Seveda je to
le povprečen grob primer, saj se stanje pri različnih ljudeh različno
spreminja.
Kot vemo ima tudi dajnogled nekakšno
zenico, izhodno pupilo, ki je odvisna od velikosti leč in povečave. Če podržite
daljnogled vstran od sebe obrnjen proti nebu ali svetli površini boste opazili
to izhodno pupilo kot majhen svetel krogec. Čez ta krogec prihaja vsa svetloba,
ki jo ob opazovanju prejme vaše oko.
Manši in srednji daljnogledi imajo manjšo
izhodno pupilo kot veliki. A to ne igra nobene vloge, če je naša zenica manjša
od nje, saj svetlobe, ki pada izven področja naše zenice, ne zaznavamo. Za večino ljudi so srednji in mali daljnogledi
ob dobri dnevni svetlobi enako svetli in ostri kot veliki. Za nekatere starejše
pa ni razlike celo v mraku.
Kakorkoli, pomembno je, da je izhodna
pupila uporabljenega daljnogleda le malo večja od premera zenice opazovalca. Toliko, da absorbira premikanje na zibajoči podlagi ali pri tresočih
rokah.
Ali bomo izbrani daljnogled optimalno
izkoristili lahko ugotovimo le z osebnim preizkusom. Ob dnevni svetlobi v
primerjavi z večjim daljnogledom najverjetneje ne bomo odkrili nobenih razlik.
Pri primerjavi v mraku pa moramo upoštevati, da preizkušamo šele, ko se je oko
imelo čas vsaj pol ure privajati na temo. Šele takrat se zenica očesa odpre do
skrajnih zmožnosti.
|